Skoči do osrednje vsebine

Drugo srečanje Vaje vzajemnega učenja za vključevanje javnosti v raziskave in inovacije

Irska znanstvena fundacija je gostila drugo srečanje Vaje vzajemnega učenja na temo vključevanja javnosti v raziskave in inovacije, ki se osredotoča predvsem na prakse vključevanja v javne politike na področju znanosti in inovacij.
Skupinska slika udeleženk in udeležencev na Vaji vzajemnega učenja na temo vključevanja javnosti v raziskave in inovacije, 8. maj, Dublin, Irska

Skupinska slika udeleženk in udeležencev na Vaji vzajemnega učenja na temo vključevanja javnosti v raziskave in inovacije, 8. maj, Dublin, Irska

Drugo srečanje Vaje vzajemnega učenja (angleško Mutual Learning Exercise - MLE), ki poteka v okviru instrumenta Evropske komisije za podporo javnim politikam (angleško Policy Support Facility - PSF) je 7. in 8. maja gostila Irska v Dublinu.  Poleg Slovenije v navedenem MLE sodelujejo še Norveška, Belgija, Nemčija, Irska, Litva, Nizozemska in Švedska.

Prvi dan srečanja je bil namenjen predstavitvi irskih praks na področju vključevanja javnosti v raziskave in inovacije. V ospredju je bila predstavitev iniciative »Creating Our Future«, s katero so na Irskem vključili javnost v proces identifikacije, nabora in artikulacije dolgoročnih strateških prioritet na področju raziskav in inovacij. V enoletnem procesu so s takšnim pristopom zbrali skoraj 18.000 predlogov tem in raziskovalnih vprašanj, ki so jih v nadaljnjih fazah s sodelovanjem širše usmerjevalne raziskovalne skupine razdelili v 16 tematskih skupin. Na takšen način so v procesu so-oblikovanja prioritet oblikovali t.i. zbirko idej (Book of ideas), ki služi kot osnova za informiranje širših nacionalnih raziskovalnih prioritet.

Drugi dan srečanja, 8. maja 2024, je bil namenjen nadaljnjim predstavitvam, razpravam in skupinskemu delu o učinkovitosti in vplivu vključevanja javnosti v politike raziskav in inovacij. Delo v skupinah se je osredotočalo na metode vključevanja javnosti v raziskave in inovacije, kjer so v osredju predvsem spletne ankete in platforme, fokusne ali posvetovalne skupine občanov, zbori občanov (angleško Citizen Assembly) ter občanskih porot (angleško Citizen Jury). S pomočjo predstavitve praks in izkušenj določenih projektov okvirnih programov EU (primer občanskih fokusnih skupin na področju upravljanja z odpadki ter primer družbene odgovornosti pametne mobilnosti v okviru lombardijske regionalne strategije pametne specializacije – S3) so udeleženci razpravljali o učinkovitosti in učinkih vključevanja javnosti v raziskave in inovacije.

V nadaljevanju je bil predstavljen tudi zanimiv primer Nacionalnega sklada za izzive (National Challange Fund), irskega raziskovalnega in inovacijskega program,a ki temelji na financiranju v izzive usmerjenih raziskav in inovacij. Sklad temelji na raziskovalnih projektih, ki morajo biti tematsko usklajeni s prioritetama zelenega dogovora in digitalnega prehoda, a raziskovalcem omogoča, da relativno avtonomno določajo svoje raziskovalne teme. Pogoj projektov je, da v projektno partnerstvo vključi tudi družbeno relevantnega akterja. V okviru dveh krovnih prioritet trenutno poteka 8 programov, na katerih sodeluje 96 interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, ki so glede na stanje razvoja na projektu, razdeljene v štiri različne faze, za katere prejemajo finančna sredstva (zadnja faza do maksimalno 2.5 milijonov evrov). Trenutni skupni proračun sklada znaša 22 milijonov evrov).

Na srečanju so se udeleženci osredotočili na različne vidike vključevanja javnosti v politike raziskav in inovacij. Pogovori so zajeli številne teme, vključno z metodami uspešnega vključevanja javnosti, merjenjem uspeha takih pobud ter predstavitvami izkušenj in praks različnih sodelujočih držav. Prav tako so bile predstavljene uspešne zgodbe o vključevanju javnosti v politike raziskav in inovacij, ki so služile kot navdih za nadaljnje delo na tem področju.