V okviru rednega letnega dialoga o pravni državi je Svet za splošne zadeve na podlagi poročila Evropske komisije obravnaval stanje v štirih državah članicah – na Cipru, v Latviji, Litvi in Luksemburgu. Državni sekretar Štucin je  čestital Latviji za napredek, ki ga je dosegla na področju vladavine prava in pozdravil odločenost Latvije, da zagotovi večjo vključenost civilne družbe v postopek odločanja. Prav tako je izrazil podporo oceni Evropske komisije, da glede na številne sprejete  ukrepe nove poljske vlade, ki so usmerjeni v krepitev neodvisnosti pravosodja, ni več očitnega tveganja za resno kršitev vladavine prava na Poljskem. Komisija je tako napovedala, da bo na podlagi sprejete ocene uradno umaknila obrazloženi predlog, ki je podlaga za postopek v okviru 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, s čimer bo ta uradno zaključen.

Svet za splošne zadeve je v nadaljevanju potrdil obrazloženi osnutek dnevnega reda za junijsko zasedanje voditeljev držav članic EU ter obravnavo vprašanj v zvezi z Ukrajino, varnostjo in obrambo, konkurenčnostjo, zunanjimi odnosi ter z novim institucionalnem ciklom, ki se bo začel po evropskih volitvah. Po oceni Slovenije so teme na dnevnem reda ustrezne in jim je potrebno posvetiti dovolj pozornosti. Slovenija je ponovno izrazila podporo Ukrajini ter pozdravila sprejem novega svežnja sankcij proti Rusiji ter potek priprav na mirovno konferenco v Švici. Predlagala je poglobljeno razpravo voditeljev o razmerah na Bližnjem vzhodu ter sprejem sklepov s tem v zvezi. Za Slovenijo je pomembna tudi načrtovana obravnava konkurenčnosti, krepitev notranjega trga in napredek na področju Unije kapitalskih trgov, prav tako pa tudi potrditev nove strateške agende EU za prihodnjih pet let.

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so se seznanili  tudi z informacijo Komisije o stanju v odnosih med EU in Združenim kraljestvom. Belgijsko predsedstvo je poročalo o poteku neformalnega srečanja ministrov za evropske zadeve  konec aprila v Bruslju ter o aktivnostih v Svetu kot odgovor na tuja vmešavanja pred evropskimi volitvami. Slovenija se je pridružila izjavi Nemčije in ostalih držav podpisnic, priloženi k sklepom o demokratični odpornosti – zaščiti volilnih procesov pred tujim vmešavanjem.

Ob robu zasedanja je potekal neformalni zajtrk s podpredsednico moldavske vlade Cristino Gherasimovo, na katerem so člani Sveta za splošne zadeve izrazili široko podporo reformnim prizadevanjem Moldavije.

Na kosilu ministrov za prihodnost so poudarili številne vidike, na katere se mora EU osredotočiti v prihodnje, da si zagotovi ustrezno vlogo globalnem svetu. Slovenija je izpostavila, da mora EU (p)ostati vodilna pri prizadevanjih za trajnost, krepiti mora gospodarsko odpornost, se aktivno vključiti v reševanje podnebnih sprememb, varnostnih groženj in migracijskih pritiskov na mednarodni ravni. Pri tem mora ostati fleksibilna in ne pozabiti na demografske izzive, s katerimi se sooča.