Med glavnimi temami enodnevnega zasedanja so bili sodelovanje pri uresničevanju predpisov, digitalna politika EU, kibernetska varnost, Konvencija Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, denarnica EUDI (angleško The European Digital Identity -EUDI), spodbujanje digitalnih spretnosti za vključujočo digitalno preobrazbo, mednarodne pobude za sodelovanje na digitalnem področju med državami in ustanovami, morebitna revizija direktive o poštnih storitvah. 

V zadnjih letih je EU z zakonodajo podprla inovacije in naložbe ter vzpostavila celovit digitalni regulativni okvir, ki med drugim obsega digitalne storitve, digitalne trge, umetno inteligenco, kibernetsko odpornost, varnost in solidarnost, upravljanje podatkov, gigabitno infrastrukturo, digitalno identiteto. »Ključ do prihodnosti pa bo implementacija,« je na zasedanju poudarila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. 

Glede na kratek čas za izvedbo je po njenih besedah treba delovati hitro, pritegniti vse udeležence, se učiti drug od drugega in deliti najboljše prakse, uspešne inovacije in možnosti za izboljšave. Na evropski ravni je precej organov in odborov, ki sodelujejo z nacionalnimi regulatorji; pomembno pa je, da ti razumejo sisteme v posameznih državah in da ne prihaja do prekrivanja aktivnosti, saj je za manjše države, kot je Slovenija, velik izziv najti dovolj strokovnjakov za sodelovanje v evropskih telesih, je med drugim dejala ministrica Stojmenova Duh. 

Primerna kombinacija usposobljenih strokovnjakov je pomembna v regulatornih organih, pa tudi v organih za sankcioniranje in kaznovanje; v Sloveniji smo se odločili, da je odstranitev spornih spletnih vsebin izključno v pristojnosti sodišč, je spomnila ministrica Stojmenova Duh in dodala, da podpiramo regulativne peskovnike, ki lahko okrepijo pravno varnost inovatorjev in zaupanje uporabnikov. »Ker imamo v gospodarstvu okretna podjetja, ki se znajo prilagajati, so regulativni peskovniki učinkovito orodje za agilne vlade,« je menila ministrica Stojmenova Duh. 

V razpravi o razvijanju sodelovanja in krepitvi konkurenčnosti Evrope je ministrica Stojmenova Duh opozorila, da bo za izpolnjevanje ciljev digitalnega desetletja najbrž treba omrežje 5G sofinancirati tudi z evropskimi sredstvi ter delati na dvigu digitalnih kompetenc državljanov, »saj digitalno opismenjeni Evropejci učinkovito krepijo konkurenčnost Evrope in vodijo k bolj vključujoči družbi«. Poleg spodbujanja raziskav in investicij v kvantne tehnologije, generativno umetno inteligenco in polprevodniško proizvodnjo je ministrica izpostavila ustvarjalne zmogljivosti posebnih skupnih evropskih projektov (angleško Important Projects of Common European Interest - IPCEI) in ciljev, ki jih želimo z njimi doseči. Menila je, da so geopolitične napetosti nedavno izpostavile evropsko gospodarstvo povečanim tveganjem in povzročile nove ranljivosti, ki jih je treba obravnavati resno. Slovenija podpira odprto strateško avtonomijo v vseh segmentih, v katerih imajo digitalne tehnologije bistveno vlogo zaradi potenciala pri doseganju ciljev evropskega digitalnega in zelenega prehoda. Vendar so med državami članicami že različne prakse pri poslovanju z dobavitelji opreme 5G, denimo. EU mora delovati bolj skladno in dosledno, sicer se lahko zgodi, da se bo evropski trg močno polariziral, je ocenila ministrica Stojmenova Duh.