Na letošnjem forumu  so se tematsko osredotočili na ključna družbena vprašanja, ki vplivajo na šolske sisteme po celem svetu. To so denimo umetna inteligenca, digitalizacija in podnebne spremembe. Ob tem so udeleženci odprli tudi razpravo o učinkoviti razporeditvi javnih sredstev.

Tekom devetih plenarnih zasedanj in šestih ministrskih izmenjav so si delegacije izmenjale izkušnje, dobre in slabe prakse, poslušale in razpravljale s področnimi strokovnjaki ter iskale najboljše poti med izzivi in priložnostmi, ki izhajajo iz prej omenjenih področij.

Na področju umetne inteligence in digitalizacije so ministri poudarili, da je potrebno poiskati ustrezno ravnovesje med vpeljavo in digitalizacijo šolskega in ohranitvijo tradicionalnih učnih metod ter odnosov. Takšno ravnovesje je ključno za zagotovitev dviga kakovosti izobraževanja, kot tudi za ohranitev dostojanstva učiteljskega poklica. Celovit pristop k preučevanju umetne inteligence v izobraževanju bistveno prispeva k učinkovitemu sprejemanju odločitev o tem, do katere mere in katere dele izobraževalnega procesa digitalizirati. Udeleženci so prepoznali tudi pomembnost učenja in pridobivanja računalniških znanj ter drugih tehnoloških spretnosti, ki bodo temelj poklicne uspešnosti in blaginje v času Industrije 4.0.

Na področju podnebnih sprememb je bilo na forumu izpostavljeno, da morajo izobraževalni sistemi učence spodbujati k razmišljanju o podnebnih spremembah in o rešitvah, ki te naslavljajo. V tej smeri so se ministri pogovarjali o načinih, kako posodobiti šolske vsebine in metode, da bi učence in učitelje opremili z znanjem o trajnostnem razvoju skupaj z njegovimi ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi učinki, kot tudi o odgovornem podjetništvu in zelenem prehodu. Vzporedno s kurikularno prenovo  je ključen tudi premik k ozelenjevanju šolskih površin in procesov, kot tudi pravična in učinkovita vključitev šol v krožno gospodarstvo ter vključitev slednjega v učne vsebine oziroma dejavnosti.

Na forumu se je minister dr. Darjo Felda srečal tudi z ministrico za šolstvo in šport Republike Albanije, Ogerto Manastirliu. V pogovoru sta izmenjala poglede na skupne družbene izzive v  pred - univerzitetnem nivoju izobraževanja, in sicer od pomanjkanja učiteljev, sprememb v družbi, ki spreminjajo pogled na izobraževanje, do uvajanja umetne inteligence v poučevanje. Omenila sta tudi projekte, ki jih posamezni državi izvajata z namenom, da izobraževalni prostor postane bolj atraktiven in sodoben. Obe državi dajeta velik poudarek na usposabljanje učiteljev, prenovo kurikula in projekte, ki naslavljajo digitalno izobraževanje. Oba ministra sta se zavzela za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju izobraževanja.

Minister se je v času obiska sestal tudi s slovensko veleposlanico v Londonu, Simono Leskovar, s katero sta govorila o družbenih izzivih in na kakšen način naj jih naslovimo v vzgojno-izobraževalnem procesu.  

Ob robu foruma se je minister srečal še z ministrico za izobraževanje Republike Srbije in državnimi sekretarji in predstavniki držav iz Španije ter Pakistana, v okviru katerih je izmenjal ideje, zamisli o šolskem prostoru in tudi prisluhnil izzivom, ki jih imajo v posameznih državah in kako jih poskušajo reševati.