Politika varstva potrošnikov je zbir različnih ukrepov, s katerimi želijo država ter preostali nosilci gospodarske in drugih politik izboljšati potrošnikov položaj. Potrošnik še vedno velja za najšibkejšega udeleženca na trgu, saj mu velikokrat primanjkuje znanja in informacij. Z gospodarskim razvojem države narašča ponudba blaga in storitev, s čimer se zmanjšuje preglednost trga. Digitalizacija prinaša nove načine trgovanja in nove ponudnike. Hkrati se potrošniška zakonodaja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pogosto spreminja in dopolnjuje, potrošnik pa zaradi hitrega spreminjanja ni vedno zadosti seznanjen s svojimi pravicami ter jih ni usposobljen vselej učinkovito uveljavljati. Treba je upoštevati, da je poleg gospodarskih subjektov slovenski potrošnik postal del enotnega trga Evropske unije in je tako tudi del 447-milijonskega trga za 23-milijonsko število podjetij.

Sprejem Resolucije o Nacionalnem programu varstva potrošnikov za šestletno obdobje (2024-2029) je pomemben mejnik, saj od leta 2018 v Republiki Sloveniji nismo imeli dokumenta, ki bi določal temelje politike varstva potrošnikov. Zavedati se moramo, da je potrošniška zakonodaja zelo razpršena, zato je bila potreba po sprejetju dokumenta, v katerem je zbrano vse pod eno streh, toliko večja.

S tem namenom je v Nacionalnem programu varstva potrošnikov opisana institucionalna ureditev varstva potrošnikov na ravni Evropske unije, v okviru OECD in v Republiki Slovenij. Na enem mestu je zbrana vsa aktualna zakonodaja in zakonodaja v pripravi na ravni Evropske Unije, ki ureja pravice potrošnikov. Opredeljeni so tudi vsi organi, ki izvajajo inšpekcijski nadzor ter področja, za katera so našteti organi odgovorni. Opredeljeno je tudi delovanje Slovenskega inštituta za standardizacijo in nevladnih potrošniških organizacij.

Opisan je pregled stanja varstva potrošnikov v Sloveniji ter analiza prejšnje resolucije. Navedeni so tudi predpisi, ki se neposredno in posredno nanašajo na varstvo potrošnikov.

Prav tako je naslovljena aktualna problematika s področja varstva potrošnikov ter ukrepi in cilji, ki se jih želi doseči, da bi se še bolj dvignil nivo varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji. Določena so tudi prioritetna področja ter vrsta nalog, ki se bodo izvajale na področju varstva potrošnikov na podlagi koncesij.

Predlagani slovenski program vključuje tudi bistvene evropske cilje iz potrošniške agende. Stremi k nadaljnjemu razvoju in krepitvi politike varstva potrošnikov, pri tem pa določa splošne in prednostne naloge ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer ter posebnosti našega trga. Temeljni poudarki programa so še naprej zagotavljanje potrošnikovih pravic in varnosti ter krepitev njegovega položaja na trgu. Z različnimi ukrepi želimo potrošnika še dodatno usposobiti za samostojno, svobodno in razumno izbiro na trgu ter okrepiti njegovo zavest o pravicah, ki mu pripadajo. Poleg tega želimo zagotoviti preprosto in dostopno uveljavljanje potrošniških pravic v primeru kršitev.

Osnovni cilj politik varstva potrošnikov do leta 2029 je krepitev varstva in usposobljenosti potrošnikov. Ta splošni cilj bo usmerjen na naslednja prednostna področja:

• finančne storitve,
• javne infrastrukturne storitve,
• varnost in kakovost živilskih in neživilskih proizvodov ter storitev na trgu,
• varovanje okolja, trajnostnega razvoja ter zelenega in krožnega gospodarstva. 

Ker so ključni problemi slovenskih potrošnikov sistemski, jih je treba obravnavati s sistemskimi oziroma horizontalnimi ukrepi. Prednostni sistemski ukrepi politik varstva potrošnikov v obdobju 2024–2029 obsegajo:

• razvoj in vključitev varstva potrošnikov v vse politike, ki vplivajo na potrošnike,
• trajnostno potrošnjo,
• rabo digitalizacije v korist potrošnikov,
• zagotavljanje varstva potrošnikov pri finančnih storitvah,
• zagotavljanje varnosti in kakovosti proizvodov in storitev na trgu,
• zagotavljanje varstva potrošnikov pri njihovih ekonomskih pravicah in interesih,
• učinkovito varstvo potrošniških pravic.