Izpostavila je,  da zelene površine, kot so parki in rekreacijska območja, prispevajo k razvoju športa in rekreacije, kar posledično pripomore k splošnemu razvoju mest in višji kakovosti bivanja.

Soorganizatorji dogodka  Ministrstvo za naravne vire in prostor, Združenje mestnih občin in Inštitut za geostrateške, pravne in futuristične raziskave ter svetovanje – GFS so forum naslovili in pripravili v okviru vodilne misli letošnjega foruma  Razvoj športa in rekreacije za razvoj mest. Urbani forum je ponudil vpogled v številne dobre prakse iz Slovenije in tujine, ki so že uspešno izvedle projekte na tem področju.

Dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, je v uvodnem nagovoru povedala, da je »osrednja tema letošnjega foruma – povezave med športom in rekreacijo ter trajnostnim razvojem mest – je izjemno aktualna in pomembna. V času, ko se mesta soočajo z izzivi podnebnih sprememb, naraščajoče urbanizacije in socialnih neenakosti in demografskih sprememb, je ključno, da prepoznamo športno in rekreacijsko infrastrukturo kot pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja. S pomočjo športno-rekreacijskih površin, skupaj z zelenim sistemom mest, ne le revitaliziramo degradirana urbana območja, temveč tudi spodbujamo zdrav način življenja, socialno vključenost ter gospodarski razvoj. Pomembno je, da se zavedamo, da takšni projekti ne prinašajo le izboljšane infrastrukture, ampak tudi nove ekonomske priložnosti: odpiranje delovnih mest, zmanjševanje socialnih razlik, doseganje podnebne odpornosti in vzpostavljanje družbenih stikov, razbremenitev in sproščanje prebivalcev.« Ministrstvo se s področjem trajnostnega urbanega razvoja in poudarkom na zeleni infrastrukturi v mestih intenzivno ukvarja in pripravlja različna strokovna izhodišča. Dr. Bratina je izpostavila, da »smo si s strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 zastavili za cilj preprečevanje pretiranega zgoščanja urbane poselitve z doseganjem ali ohranjanjem vsaj 40 % deleža javnih in odprtih zelenih površin v naseljih in mestih. Izdali smo priročnike ter priporočila, kjer so prikazani različni pristopi in prostorske odločitve, ki so lahko vir novih idej in v pomoč pri uveljavljanju novih kakovostnih rešitev tudi izven ustaljenih okvirov.«

Avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz Lorenz ateljeja je predstavil izzive in priložnosti urbanega razvoja, poudarjajoč zapletenost sodelovanja in realizacije načrtov zaradi različnih interesov. Avtor projekta Ilirija bazen v Ljubljani se osredotoča na integracijo športnih in kulturnih objektov v urbano življenje z gostejšo in mešano rabo prostora, kar preprečuje izolacijo in neizkoriščenost zemljišč in bo primer dobre prakse. Poudaril je pomen mešane rabe prostora v mestih in da se v središču mesta vključujejo tudi športni objekti.

Mag. Saša Heath - Drugovič z Združenja mestnih občin Slovenije je izpostavila, da imajo v svojih trajnostnih urbanih strategijah vse mestne občine opredeljene površine za šport in rekreacijo.  V obdobju 2014-2020 so  v okviru Celostnih teritorialnih naložb omogočile financiranje 44 projektov športne in rekreacijske infrastrukture, v novi finančni perspektivi v  obdobju 2021-2027 pa je predvideno financiranje 21 projektov športne in rekreacijske infrastrukture, vključno z zeleno infrastrukturo, s pričakovanim sofinanciranjem 37 milijonov evrov​.

Predavateljica s Fakultete za šport  doc. dr. Marta Bon je izpostavila, da športniki doživljajo športni prostor kot svoj drugi dom, kjer se prepletajo vera, duša, ljubezen in strast.  Doc. dr Boro Štrumbelj je v zvezi s pomembnostjo plavanja izpostavil, da ljudje rajši plavamo, kot se namakamo, zato naj to upoštevajo načrtovalci pri umešanju bazenov v prostor. Poudaril je, da je plavanje šport in rekreacija za vse starostne skupine. Predstavljene so bile tudi različne možnosti uporabe bazenov, pa tudi naravnih kopališč.

Dr. Igor Bizjak  z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je poudaril, da je prostorsko načrtovanje zelenih površin ključno za spodbujanje telesne dejavnosti in izboljšanje zdravja prebivalcev mest. Za različne tipe telesne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezne prostorske pogoje, ki vključujejo dostopnost za vse in upoštevanje potreb ter želja vseh uporabnikov. Kot pomembe vidik pri načrtovanju,  je izpostavil tudi predavanje olimpijskega komiteja Slovenije s poudarkom na: dostopnost športnih objektov, vključevanje zelenih površin, družbena vključenost skozi šport, spodbujanje zdravega načina življenja, organizacija športnih dogodkov, izobraževalni programi, podpora lokalnim športnim klubom in organizacijam, in kot celovitost povezava z urbanističnim načrtovanjem.

Na forumu  je  krajinska arhitektka Jana Kozamernik (krajinskoarhitekturni studio Landstudio 015) predstavila tudi prvonagrajeno natečajno rešitev izolske in koprske občine, ki sta skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) oktobra lani objavili skupni javni projektni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve ureditve priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Landstudio 015 je  prvo nagrajeno rešitev zasnoval tako, da bo nekdanja obalna cesta povezala urbani območji Izole in Kopra, izboljšala bo kakovost bivalnega okolja, omogočala trajnostno mobilnost ter ohranjanje narave, kulture in varovanje okolja, predvsem pa bo privlačna za uporabnike na lokalni in državni ravni.

Dogodek se  je zaključil  z okroglo mizo. Na njej so sodelovali: dr. Nataša Bratina (MNVP), mag. Dejan Židan (Ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem), Blaž Golob iz GFS  Instituta  in predstavniki mestnih občin: Peter Dermol iz Velenja,  dr. Samo Peter Medved iz Maribora, mag. Gregor Macedoni iz Novega mesta, Tilen Klugler iz Slovenj Gradca, Bojan Veselinovič iz Kranja, Erik Lasič iz Nove Gorice, Jasna Softić iz Kopra in Samo Seničar iz Celja. Razprava je tekla o realizaciji projektov v mestih in njihova umestitev v prostor in pomenu za prebivalce in uporabnike. Zanimiva razprava je poudarila pomembnost odprtih zelenih prostorov, kako se šport povezuje z pametnimi mesti in  kako so ideje, vizije, strategije in realizacije konkretnih mestnih projektov v prostor polne izzivov, a nekateri jih uspešno premagujejo.

Dr. Nataša Bratina je izpostavila, »da je v obdobju evropske kohezijske politike 2021 -2027 zagotovljenih 60 milijonov EU sredstev za potrebe projektov zelene infrastrukture v mestih.« Z nadaljevanjem mehanizma celostnih teritorialnih naložb in dogovorom za razvoj regij se bo s spodbudami podprlo ukrepe za ozelenjevanje mest z zagotavljanjem nove ali izboljšanjem obstoječe zelene infrastrukture.Z namenom spodbujanja obnove ali vzpostavitve novih odprtih zelenih površin je objavljeno povabilo za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah in eno od vsebinskih področij je tudi zelena infrastruktura.

Dogodek je potekal v hibridni obliki (83 udeležencev v živo in 63 udeležence virtualno) in je bil zelo obiskan in uspešno izpeljan. Gostiteljica dogodka je bila Mestna občina Koper.