Letos v Tednu gozdov Zavod za gozdove Slovenije obeležuje tudi 30-letnico delovanja, zato bo Teden gozdov potekal pod geslom 30 let ZGS – sonaravno upravljanje z gozdovi skozi čas in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam.

Ministrica Čalušić je v svojem nagovoru izpostavila, da »ima sonaravno in trajno naravnano gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji dolgotrajno tradicijo. Ponekod več desetletno, drugod celo več stoletno. Družba današnjega časa se srečuje s številnimi velikimi izzivi in vse bolj gotovo je, da naš planet potrebuje drugačen pristop pri upravljanju z naravnimi viri. Pristop, ki bo ustavil njihovo neskončno izkoriščanje in morda celo propadanje. Pristop, ki bo posnemal naravne procese in zagotavljal trajnost. Pristop, ki ga v srednjeevropskem gozdarstvu poznamo in uresničujemo že več stoletij.«

Vendar se v zadnjih desetih letih tudi sektor gozdarstva pospešeno sooča s podnebnimi spremembami, ki se v gozdu odražajo kot veliko število izjemnih vremenskih pojavov, kot naravne ujme rekordnega obsega, kot prekomerna namnožitev škodljivih organizmov in pojavljanje novih, doslej neznanih škodljivih organizmov. Ključen izziv za gozdarsko stroko je torej, kako gospodariti z gozdovi, da bodo čim bolj odporni, in kako ob naravnih ujmah hitro in učinkovito ukrepati. Tradicionalno doktrino trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja je treba nadgraditi z novimi znanji, vlaganja v raziskave in inovacije so zagotovo ustrezna pot. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotavlja sredstva za financiranje raziskovalnih projektov in ekspertiz na področju gozdarstva, s posebnim poudarkom na temah s področja varstva gozdov, gozdne genetike, projekcij razvoja gozdov v prihodnosti ter ocenah tveganja zaradi multiplikativnih učinkov podnebnih sprememb.

V letošnjem Tednu gozdov praznuje trideset let svojega delovanja Zavod za gozdove Slovenije. Opus njegovega opravljenega dela je izjemno obsežen. Izdeluje načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, zbira in razpolaga z vsemi ključnimi podatki o gozdovih, izdeluje strokovne podlage s področja gojenja in varstva gozdov, s področja gozdnih prometnic in s področja divjadi in lovstva. Svetuje lastnikom gozdov, kako optimalno gospodariti z gozdom in ozavešča različne skupine javnosti o pomenu gozda in gozdarstva. Upravlja tudi z divjadjo v loviščih s posebnim namenom. Sodeluje pri raziskovalnih projektih in je prvi, ki rezultate teh projektov prenaša v prakso. »Verjamem, da bo Zavod za gozdove Slovenije tudi v prihodnje kos vsem izzivom, ki jih prinašajo spremembe v naravi in v družbi, teh pa ni malo. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano si bo prizadevalo za dobre sistemske podlage, ki so povezane z delom zavoda, za njegovo stabilno financiranje in za zagotavljanje dobrih pogojev za njegovo delo«, je na slovesnosti poudarila ministrica Čalušić.

Ali ste vedeli, da:

• Gozdovi, ki pokrivajo 58 odstotkov površine Slovenije, so eden najkompleksnejših ekosistemov. Upravljanje z njimi gozdarska stroka gradi na treh načelih: trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti.
• Lesna zaloga gozdov se je po podatkih ZGS v zadnjih tridesetih letih povečala iz 201 na 304 m³/hektarje (ha). Skoraj polovico (48 odstotkov) lesne zaloge predstavlja drevje debelejše od 30 cm, drevja debelejšega od 50 cm je 25 odstotkov, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno. Tudi prirastek gozdov se je povečal in sicer iz 5,2 m3/ha, leto v letu 1994 na 7,4 m3/ha, leto v letu 2023. Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijonov m3 lesa.
• V povprečju je v slovenskih gozdovih 21 m3/ha odmrlega drevja, kar je okoli 7 odstotkov lesne zaloge.
• Med gozdove, izvzete iz gospodarjenja, se uvršča gozdne rezervate, ki se razprostirajo na 9426 ha, in ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstva. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2.818 ha, zaradi načrtnega dela ZGS povečala na 8977 ha.