Slovenija je pod točko razno izpostavila nujnost nadaljevanja aktivnosti v okviru civilne pobude za končanje rej v kletkah in se zavzela za to, da dobrobit živali ostane prioriteta prihodnjega programa Evropske komisije.

Slovenija je v okviru točke razno pozvala Evropsko komisijo, da tudi v prihodnje umesti dobrobit živali v jedro svojega programa dela. Pri tem je poudarila nadaljevanje revizije obstoječih pravil, upoštevanje novih znanstvenih spoznanj in socialno-ekonomskih učinkov ter krepitev ozaveščanja potrošnikov.

Eva Knez je izpostavila pomembnost vključitve dobrobiti živali v središče agende naslednje Evropske komisije. Slovenija s podporo Bolgarije, Francije, Portugalske in Švedske opozarja tudi na boj proti nezakoniti trgovini s psi in pasjimi farmami ter na potrebo po skupnem evropskem pristopu k tej problematiki. Poleg tega Slovenija poziva k ukrepom za izboljšanje pogojev za živali v kletkah, kar je podprlo že 1,4 milijona evropskih državljanov s podpisom peticije za odpravo kletk (End of Cage Age). Pomembno je, da se industrija prilagodi novim standardom, da bi se izognili uvozu živalskih proizvodov iz držav z nižjimi standardi dobrobiti živali. Potrebujemo dobro strategijo za uveljavitev najboljših rešitev v vseh evropskih državah.

Slovenska pobuda je bila deležna izjemne podpore ostalih držav članic. Skupno se je k besedi oglasilo 23 predstavnikov, ki so se zavezali, da bo dobrobit živali tudi v prihodnje pomembna tema v skupnih pogovorih z Evropsko komisijo. Strinjali so se, da je treba še naprej delati na pripravi nove zakonodaje, ki mora upoštevati vse vidike, tako družbene kot ekonomske. Tudi naslednje madžarsko predsedstvo se je zavezalo, da bo delalo na tej pomembni temi.

Sicer so bile na tokratnem zasedanju v ospredju kmetijske točke, pri čemer se je nadaljevala razprava o potrebnem ukrepanju na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Predhodne razprave kmetijskih ministrov so se osredotočale na administrativno poenostavitev za kmete in predloge za izboljšanje njihovega položaja v agro-živilski verigi, tokrat pa je bila poudarjena tudi prilagoditev ukrepov za krizno upravljanje v luči prihodnje skupne kmetijske politike (SKP). Poudarjena je bila pomembnost zmanjšanja administrativnih bremen, sprejem izjem za male kmetije ter poenostavitev postopkov za spremembo strateških načrtov SKP. Precejšno podporo je prejel tudi slovensko hrvaški predlog za vzpostavitev ad hoc finančnega mehanizma za odzivanje na krize v okviru izvajanja strateških načrtov Skupne kmetijske politike.

Slovenija je pozdravila dosedanje ukrepe za poenostavitev obstoječih pravil skupne kmetijske politike ter ukrepe za krepitev položaja kmetov v agro-živilski verigi. Izpostavila je potrebo po okrepitvi ukrepov SKP za upravljanje in odzivanje na krizne razmere, tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni, ter poudarila pomembnost hitrega in učinkovitega ukrepanja ob destabilizaciji razmer na kmetijskih trgih.