WIPO pogodba o intelektualni lastnini, genskih virih in povezanem tradicionalnem znanju ni le prva WIPO pogodba, ki naslavlja povezavo med intelektualno lastnino, genskimi viri in tradicionalnim znanjem temveč tudi prva, ki vključuje določbe, ki naslavljajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti.

Pogodba bo začela veljati v trenutku, ko bo 15 bodočih pogodbenic deponiralo listine o ratifikaciji ali pristopu. S tem bo v mednarodnem pravu uvedena nova zahteva po razkritju za prijavitelje patentov, katerih izumi temeljijo na genskih virih ali povezanem tradicionalnem znanju. 

Pogajanja v okviru WIPO segajo v leto 2001, ko so se pričele razprave o vključevanju domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti. Dogovor o besedilu pogodbe je vrhunec 25-letne pogajalske poti in po besedah predsedujočega konferenci, veleposlanika in stalnega predstavnika Brazilije Patriote: »zelo skrbno uravnotežen rezultat te diplomatske konference. Predstavlja najboljši možni kompromis, ki skuša premostiti in uravnotežiti različne interese, ki so bili vztrajno izraženi ter zagovarjani že desetletja.«

V svojih zaključnih besedah je generalni direktor WIPO, Darren Tang, med drugim izrazil zadovoljstvo, da so delegacije dosegle prelomni sporazum, ki je vključujoč, uravnotežen, praktičen in učinkovit ter dodal, da je ta ob enem sporočilo, da je multilateralizem uspešen tudi v WIPO.  V zapisu ob sklepnem dejanju je delil mnenje, da: »Gre za prakse razkrivanja patentov, vendar tudi za veliko več. Gre za ljudi in skupnosti, ki so se počutili izključene iz globalnega ekosistema intelektualne lastnine, zdaj pa se lahko začnejo počutiti vključene. Gre za razumevanje, da je lahko starodavna modrost vir sodobnih inovacij. Gre za to, da je intelektualna lastnina most v razdeljenem svetu. Gre za dokaz, da je multilateralizem še vedno najmočnejša platforma, na kateri lahko skupaj spreminjamo svet.«

Diplomatska konferenca se je zaključila v petek, 24. maja 2024, s podpisno ceremonijo. Pogodbo, ki bo na voljo za podpis še eno leto, je na ceremoniji podpisalo preko 20 držav članic WIPO. Podpis jih sicer še ne zavezuje k spoštovanju njenih določb, je pa močan znak namere.

Po sprejetju je bil na voljo za podpis tudi zaključni akt, zapis o tem, da je konferenca potekala ter njen končni rezultat. Poleg Evropske Unije in njenih držav članic je zaključni akt podpisala tudi vodja slovenske delegacije, veleposlanica in stalna predstavnica Republike Slovenije, Anita Pipan. Republika Slovenija je svoje aktivno sodelovanje na konferenci izkazala tudi s članstvom v poverilnem odboru.

Kaj je predmet pogodbe?

V splošnem bo veljalo, da bo v primeru, če izum v patentni prijavi temelji na genskih virih vsaka pogodbenica od prijaviteljev zahtevala, da razkrije državo izvora ali vir genskih virov. Prav tako bo za izum, za katerega se zahteva patent, in bo temeljil na tradicionalnem znanju, povezanem z genskimi viri, zahtevala, da razkrijejo domorodna ljudstva ali lokalno skupnost, ki je zagotovila tradicionalno znanje.

Kaj so genski viri in z njimi povezano tradicionalno znanje?

Genske vire vsebujejo na primer zdravilne rastline, kmetijske rastline in pasme živali. Medtem ko samih genskih virov ni mogoče neposredno zavarovati kot intelektualno lastnino, lahko izume, razvite z njihovo uporabo zavarujemo, najpogosteje s patentom.

Nekateri genski viri so povezani tudi s tradicionalnim znanjem, saj jih pogosto skozi več generacij uporabljajo in ohranjajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti. To znanje se včasih uporablja v znanstvenih raziskavah in kot tako lahko prispeva k razvoju zaščitenega izuma.

Celotno besedilo Pogodbe o intelektualni lastnini, genskih virih in povezanem tradicionalnem znanju (v angčleščini)

Preberite več informacij o diplomatski konferenci in novi pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v angleščini)