Na prvem delovnem zasedanju so ministri razpravljali o nadaljnji podpori Evropske unije Ukrajini, s poudarkom na strelivu, zračni obrambi in posebnem skladu za Ukrajino (angleško Ukraine Assistance Fund - UAF). Ministrom sta se v razpravi pridružila tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, ki je izpostavil kratko- in dolgoročne potrebe Ukrajine.

Pri nadaljnji podpori Ukrajine je po besedah ministra Šarca v tem trenutku ključno, da prizadevanja Evropske unije še okrepimo, »zato pozdravljamo vse inovativne in dodatne pristope za zagotavljanje prepotrebne podpore Ukrajini zdaj in v prihodnje.«

Ministri so govorili tudi o misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo (angleško European Union Military Assistance Mission - EUMAM) Ukrajini, ki poteka po načrtih. Slovenija v misiji od začetka sodeluje pri usposabljanju ukrajinskih oboroženih sil. »Ocenimo lahko, da je misija EUMAM Ukrajina zelo uspešna, saj poteka po načrtih. Do danes je bilo usposobljenih 50.000 vojakov. Zaradi razmer na terenu je treba usposabljanja tudi ustrezno prilagajati. Strateški pregled misije, ki bo potekal predvidoma poleti, pa bo podal nove smernice, kako jo še ustrezneje nadgraditi,« je ocenil minister Šarec.

Spomnil je še, da je ključna tudi dolgoročna, predvidljiva finančna pomoč Ukrajini prek sklada za pomoč Ukrajini. Slovenija zato pozdravlja vse ukrepe in pobude, ki bodo pripomogli k dvigu zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil za lastno obrambo. Hkrati je pri vseh aktivnostih, povezanih z Ukrajino, usklajevanje z Natom izjemnega pomena. »Zavedanje o slednjem je pomembno na 'obeh koncih Bruslja',« je poudaril minister Šarec.

Drugo delovno zasedanje so ministri namenili razpravi glede aktualnih zadev v okviru vojaških misij in operacij Skupne varnostne in obrambne politike, predvsem v Sahelu in Rdečem morju, sklepom sveta na področju varnosti in obrambe ter strateškim pregledom Stalnega strukturnega sodelovanja (angleško Permanent Structured Cooperation - PESCO) in zmogljivosti za hitro napotitev.                        

V nadaljevanju, na delovnem kosilu, so razpravljali še o krepitvi obrambne pripravljenosti, tudi v luči groženj in kompleksnosti geopolitičnih izzivov v naši okolici ter širše, s poudarkom na novi evropski strategiji za obrambno industrijo in krepitvi evropske obrambne tehnološke in industrijske baze.

»V celoti podpiramo vse aktivnosti na področju obrambne pripravljenosti. Vedno poudarjamo, da se posebna pozornost nameni vključevanju malih in srednje velikih podjetij, zato tudi na ministrstvu posebno pozornost namenjamo obrambni raziskovalno-razvojni dejavnosti. Kajti področje domačih raziskav in razvoja, kjer že vključujemo mala in srednje velika podjetja, bo zagotovo prispevalo k večjemu tehnološkemu razvoju, tako pri zagotavljanju obrambnih potreb kot pri nadaljnjem razvoju nacionalnovarnostnega sistema,« je po zaključku poudaril minister Šarec.

Ukrepati bi morali, kot je še dodal, tudi pri zagotavljanju enakomerne geografske porazdelite morebitnih novih dejavnosti za krepitev obrambne industrije in tako zagotoviti stalno rast proizvodnje po vsej Evropski uniji.

Še pred zasedanjem so se obrambni ministri sestali v okviru Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (angleško European Defence Agency - EDA), kjer so razpravljali o dolgoročnem pregledu EDA, ki sovpada z 20. obletnico ustanovitve agencije.