Omenila je tudi napredek, dosežen pri pogajanjih – tako o spremembah Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005) kot tudi pri pripravi novega mednarodnega instrumenta zoper pandemije. Poudarila je zavezanost Slovenije k nadaljnjemu angažmaju v obeh procesih, ki se zavzemata za boljšo zaščito vseh.

Ministrica je poudarila, da podnebne spremembe ostajajo eksistencialna grožnja svetovnemu zdravju. Izpostavila je uničujoče poplave v Sloveniji, ki so nas leta 2023 opozorile, da ne moremo več odlašati s konkretnimi ukrepi. Kot ministrica za zdravje zato za eno od glavnih prioritet postavlja zmanjšanje ogljičnega odtisa zdravstvenega sistema v Sloveniji, kar želimo doseči v sodelovanju s SZO.

V svojem govoru je prav tako obsodila vsako obliko agresije, ki povzroča trpljenje civilistov, izgube življenj in humanitarno krizo. Poudarila je, da je treba takoj ustaviti namerno ciljanje civilistov, napade na zdravstveno infrastrukturo in kršitve mednarodnega prava. »Uničenje zdravstvenega sistema in blokiranje humanitarne pomoči imata najbolj uničujoče učinke na ranljive skupine, ženske in otroke, čemur smo priča v Gazi,« je dejala. Ministrica je SZO pozvala, naj še naprej nudi podporo prizadetemu prebivalstvu. Zahvalila se je direktorju SZO za Evropsko regijo, dr. Hansu Klugeju, za uspešno vključevanje v podporo obnove in krepitve ukrajinskega zdravstvenega sistema.

Zaključila je, kako predana je Slovenije letošnji temi Vsi za zdravje, zdravje za vse. »Na podlagi naših izkušenj vemo, da vključevanje skupnosti in civilne družbe v snovanje in izvajanje zdravstvenih politik krepi zaupanje, izboljšuje upoštevanje predlaganih ukrepov ter daje skupnostim in posameznikom moč, da prevzamejo odgovornost za lastno zdravje.« 

Slovenija je skupaj s Tajsko in ob podpori mnogih držav vložila resolucijo o socialni participaciji, ki si prizadeva za inovacije in izmenjavo dobrih praks socialne participacije za doseganje univerzalnega zdravstvenega varstva. Ministrica se je zahvalila vsem za podporo resoluciji. Ta bo predstavljena na posebnem stranskem dogodku ob robu Generalne skupščine, ki ga v sodelovanju s podobno mislečimi državami organizira prav Slovenija.

Ministrica za zdravje se je ob robu Generalne skupščine SZO udeležila številnih stranskih dogodkov in bilateralnih srečanj. Med drugim je bila prisotna na dogodku poljskega veleposlaništva v podporo preobrazbi zdravstvenega sistema v Ukrajini. Države so na dogodku izkazale podporo Ukrajini, kjer je ministrica s kratko intervencijo poudarila, da Slovenija odločno obsoja nadaljevanje agresivne vojne Rusije proti Ukrajini. Slovenija je v podporo Ukrajini prispevala tudi finančno pomoč.

Prav tako se je dr. Prevolnik Rupel udeležila stranskega dogodka o ustvarjanju starosti prijaznih mest in skupnosti, ki ga je gostil norveški minister za zdravje in socialne zadeve Jan Christian Vestre. Na njem je ministrica s prisotnimi delila nekaj primerov dobrih praks iz Slovenije, kot so organizacije za starejše in nevladne organizacije, ki izvajajo dejavnosti za starejše ljudi. V Sloveniji obstaja tudi več medgeneracijskih centrov, kjer se srečujejo in sodelujejo različne generacije.

Sledilo je srečanje s predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo v podporo sodelovanju Onkološkega inštituta v Ljubljani pri projektu Žarki upanja (angleško Rays of Hope). Onkološki inštitut bo imel pomembno vlogo pri izvajanju projekta, saj bo deloval kot partner pri izobraževanju zdravstvenih delavcev iz držav v razvoju. Poleg tega bo Onkološki inštitut sodeloval pri izmenjavi strokovnega znanja, zagotavljanju tehnične podpore ter prenosu tehnologije na področju jedrske medicine. S svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem bo prispeval h krepitvi zmogljivosti in izboljšanju kakovosti diagnostike ter zdravljenja raka v regijah, kjer je to najbolj potrebno.

Dr. Prevolnik Rupel se je udeležila tudi srečanja na visoki ravni na temo primarnega zdravstvenega varstva, ki ga je organiziral Kazahstan v sodelovanju z Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike, kjer je izpostavila, kako dobro imamo razvito primarno zdravstveno varnost. Omenila je še, da smo na podlagi analize SZO pripravili strategijo, katere cilj je nadaljnja krepitev upravljanja, zmanjšanje administrativnega bremena, uvedba indikatorjev kakovosti in digitalizacije z ohranjanjem pozornosti na preventivi in skupnostnem pristopu, ki dokazano prispeva k boljšim rezultatom.