Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na sejah vladnih odborov je vlada med drugim dala soglasje k amandmajem k Zakonu o Kobilarni Lipica in k amandmajem k noveli Zakona o kazenskem postopku ter v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 - 2027 uvrstila projekt Železniški podhod na območju Atletskega centra Ljubljana.

Soglasje k amandmajem k Zakonu o Kobilarni Lipica

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za gospodarstvo soglašala s predlogom amandmajev k Zakonu o Kobilarni Lipica in ga po rednem postopku posreduje v sprejem Državnemu zboru.

Predlagani amandmaji ministrstva sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, med drugim se z njimi opredeljuje oddaja lipicancev v najem skladno s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države, pojasnjuje, katere so povezane pravne osebe, ureja izobraževanja in usposabljanja policistov za potrebe policijske konjenice, ureja pogoje imenovanja članov nadzornega sveta in pogoje za njihov odpoklic ter določa sejnine in povračila potnih stroškov, prav tako se usklajuje ime nove družbe skladno z nazivi v Zakonu o gospodarskih družbah ter ureja pripojitev stare družbe in zaposlenih po uveljavitvi novega zakona.

V skladu s Poslovnikom Vlade Republike Slovenije morajo ministrstva ob vložitvi amandmajev k besedilu predloga akta, ki ga je določila vlada in ga sprejema državni zbor, pridobiti soglasje Vlade.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstila projekt Železniški podhod na območju Atletskega centra Ljubljana

Z namenom povečanja stopnje varnosti prometa za vse udeležence prometa, povečanja ekonomičnosti železniškega prometa in preprečevanja negativnih vplivov na okolje je vlada na seji odbora uvrstila projekt Železniški podhod na območju Atletskega centra Ljubljana v veljavni Načrt razvojnih programov.

Projekt se nanaša na glavno progo Ljubljana – Jesenice - državna meja. Predvidena je ukinitev obstoječega nivojskega prehoda ter izgradnja novega zunajnivojskega prečkanja za pešce in kolesarje. Namen investicije v ocenjeni vrednosti 5,8 milijona evrov je povečanje varnosti za vse udeležence prometa, povečanje ekonomičnosti železniškega prometa, zagotavljanje ustrezne povezanosti različnih območij Ljubljane za pešce in kolesarje, odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom na poseljenem območju.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Pojasnila Vlade glede Zaključkov posveta Državnega sveta Slovenska hrana v javnih zavodih

Na odboru je vlada sprejela pojasnila glede Zaključkov posveta Državnega sveta Slovenska hrana v javnih zavodih.

Vlada je seznanjena z izzivi pri naročanju lokalno pridelanih, kakovostnih in ekoloških živil v javnih zavodih, seznanila pa se je tudi z ukrepi za njihovo reševanje. Skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo izvaja usposabljanja za ponudnike in javne zavode. Za to vprašanje je bila ustanovljena tudi Delovna skupina za več lokalne hrane v javnih zavodih.

Vlada usposablja ponudnike in naročnike živil ter podpira uporabo Kataloga živil za javno naročanje. Poudarja, da je digitalizacija postopkov naročanja ključna, prav tako pa se strinja, da je treba nadgraditi procese naročanja živil v letu 2024.

Minimalni deleži lokalne hrane so že določeni v zakonodaji, vendar se vlada strinja, da je dvig teh deležev smiseln šele po rešitvi drugih izzivov. Pomembno je tudi zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane ter nadzor nad celotno živilsko verigo.

Vlada poudarja pomen vzpostavitve sistema javnega naročanja, v katerem bo kakovost in kratka prehranska veriga osrednje merilo, ne zgolj cena. Usposabljanja za pripravo naročil, ki spodbujajo nabavo lokalnih živil, že potekajo, nadaljnja pa bodo še bolj poudarjala takšno prakso. Zakon o javnem naročanju že zahteva upoštevanje kakovostnih meril poleg cene.

Vlada poudarja tudi sinergijske učinke sistema javnih naročil na lokalne pridelovalce in predelovalce hrane ter se zavzema za nadaljnje usposabljanje ter informiranje naročnikov in ponudnikov.

Potreba po medresorskem sodelovanju na nivoju vlade je ključna za zagotavljanje lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Zato je bila ustanovljena Delovna skupina vlade za več lokalne hrane v javnih zavodih, ki bo obravnavala tudi zaključke Državnega sveta.

Vlada poudarja, da bo višji delež rabe lokalno pridelane hrane pozitivno vplival na zdravje posameznikov, gospodarsko vzdržnost in razvoj kmetijske dejavnosti ter prispeval k razvoju domače živilske industrije.

Poudarja se tudi potreba po spodbujanju pridelave ekoloških živil v Sloveniji in učinkovitejših subvencijah za javne zavode, ki omogočajo nakup kakovostnih živil. Poleg tega je treba obravnavati tudi težave s cenovno prilagodljivostjo pri ponudnikih živil za javne zavode.

Vlada spodbuja ozaveščanje o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane in se zavzema za izobraževanje potrošnikov ter ukrepe za zmanjšanje količine zavržene hrane. To vključuje tudi izboljšanje postopkov naročanja in promocijo lokalnih pridelkov.

Vlada je odločena nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje sistema javnega naročanja in zagotavljanje kakovostne in lokalno pridelane hrane v javnih zavodih.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede razlogov za kasnejša izplačevanja kmetijskih podpor kot v preteklih letih

Vlada je sprejela tudi Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede razlogov za kasnejša izplačevanja kmetijskih podpor kot v preteklih letih.

Vlada je poudarila, da so zamude pri izplačilih za leto 2023 posledica prilagajanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 novim zakonskim zahtevam in akreditacijskim smernicam. Te spremembe vključujejo nove vsebinske prilagoditve, izgradnjo novih sistemov, kot sta sistem za spremljanje površin (SOPOTNIK) in sistem za poročanje o smotrnosti, ter posodobitev obstoječih aplikacij za vnos vlog in zahtevkov. Poleg tega je bilo treba preseliti sisteme na državni računalniški oblak.

Vsa izplačila kmetijske politike znotraj zbirne vloge morajo biti skladna z zakonodajo EU in izvedena znotraj plačilnega okna od 1. decembra do 30. junija naslednjega leta. Tako bodo tudi letošnja izplačila izplačana znotraj plačilnega okna, kar za proračun ne pomeni nikakršnih sprememb. Delno se je spremenila pravna podlaga EU, ki je IAKS plačila znotraj Sklada za razvoj podeželja izenačila z ostalimi izplačili, ki se lahko izplačujejo znotraj plačilnega okna. Tako je bil v prejšnjih letih Ukrep območja z omejenimi dejavniki izplačan delno po 15. oktobru, v novembru in decembru, v letošnjem finančnem letu pa šele po 1. decembru 2023. Delno so se iz januarja v februar in marec zamaknila tudi izplačila za neposredna plačila. Z vidika proračuna se s temi izplačili, kot je navedeno zgoraj, gibljemo v enaki časovnici kot pretekla leta, meseci znotraj plačilnega okna pa so zneskovno različno obremenjeni.

Zaradi izgradnje novih sistemov in preselitve na državni računalniški oblak bo spletni pregledovalnik Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) prenovljen in na voljo za zbirno vlogo 2024 v zadnji četrtini leta. Vlada se trudi zagotoviti ažurne informacije prek spleta, družbenih omrežij, telefona, e-pošte in sejemskih prizorišč. V prihodnjih mesecih bo objavljen namenski glasnik z informacijami o stanju in izvajanju izplačil.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada soglaša z amandmaji k noveli Zakona o kazenskem postopku

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije soglašala s predlogom amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P).

Vlada Republike Slovenije je 17. aprila 2024 Državnemu zboru posredovala v obravnavo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku.

Predlagani amandmaji sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so pretežno nomotehnične oziroma redakcijske narave.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada sprejela sklep o uvrstitvi novega projekta Nadzidava objekta BIC Ljubljana na Ižanski cesti 10 v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027

Na odboru je Vlada sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 uvrsti nov projekt Nadzidava objekta BIC Ljubljana na Ižanski cesti 10.

Javni zavod se sooča s prostorsko stisko, saj se je od leta 2005 do leta 2023 povečalo število izobraževalnih programov, dijakov in oddelkov. Šola je izkoristila že vse obstoječe prostore in kabinete za izvajanje pouka. Zavod se poleg skupno povečanega števila dijakov in oddelkov posebej v programu nižjega poklicnega izobraževanja vsako leto bolj ukvarja s povečanim številom dijakov s posebnimi potrebami.

Obstoječa šolska stavba je zasnovana v obliki črke C z osrednjim atrijem. Stavba ima tri etaže. Zadnja etaža obsega manjšo površino od spodnjih etaž, delno pa so izvedene ravne strehe nad prvim nadstropjem. Na Ižanski cesti 10 je 12 splošnih učilnic, dve računalniški učilnici, šolske slaščičarske delavnice, pekarska delavnica, športna dvorana, šolska trgovina ter predavalnica.

Namen investicije je izboljšati pogoje za kakovostno izvajanje splošnih in strokovnih programov, povečanje konkurenčnosti med podobnimi izobraževalnimi ustanovami v tujini in izboljšanje kvalitete učnega procesa. V objektu je namen zagotoviti ustrezne prostorske in tehnične pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, z zagotovitvijo ustreznih delovnih pogojev in prijaznejšega okolja za delo učiteljev in delavcev šole. Število uporabnikov in zaposlenih se z izvedbo investicije ne bo povečalo.

Zaradi že obstoječe prostorske stiske je cilj investicije nadzidava in rekonstrukcija dela obstoječe šolske stavbe BIC Ljubljana. Predvidena je nadzidava severozahodne obstoječe ravne strehe nad prvim nadstropjem in zaprtje obstoječega dvovišinskega prostora v drugem nadstropju. Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za študijske in delovne skupine posameznih izobraževalnih programov je predvidena ureditev večnamenskih prostorov skupne neto tlorisne površine 412,80 kvadratnih metrov, zagotovitev ustreznih prostorskih in tehničnih pogojev ter pridobitev ustreznih večnamenskih prostorov za nemoteno izvajanje izobraževalnega procesa.

Vrednost investicije znaša 1.332.276,31 evra, brez povračilnega DDV. Od tega bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v letu 2024 zagotovilo 800.000,00 evrov.

Projekt ne predvideva povečanja odhodkov iz državnega proračuna, saj gre za prerazporeditev sredstev v okviru Finančnega načrta Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Začetek gradbenih del je predviden junija 2024, zaključek investicije pa avgusta 2025.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Gimnazija Bežigrad

Vlada je sprejela tudi Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Gimnazija Bežigrad.

Ministrstvo je predlagalo sprejetje sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda zaradi uresničitve vladnih priporočil pristojnim ministrstvom za učinkovitejše upravljanje javnih zavodov, ki so bila sprejeta 13. januarja 2022. Posodobljen je tudi ustanovitveni akt glede na aktualno zakonodajo, vnesen je med drugim člen, ki zagotavlja delovanje sveta zavoda tudi v posebnih izjemnih okoliščinah.

Delovno mesto direktorja se bo z iztekom tekočega mandata direktorja preoblikovalo v delovno mesto ravnatelj/direktor, kot pri ostalih primerljivo organiziranih srednjih šolah.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje