To predstavlja 85 odstotkov evropskih kopalnih voda. Kar 96 odstotkov vseh uradno opredeljenih kopalnih voda v EU je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti, le 1,5 odstotka pa je bilo ocenjenih kot slabo.

Države so v Poročilu, glede na delež celokupnih odličnih kopalnih voda, razvrščene tudi grafično. Slovenija je zaradi visokega deleža celinskih kopalnih voda (55 odstotkov), katerih kakovost je odvisna od meteoroloških in hidroloških razmer, med državami razvrščena nekje v sredini. Kot vrsto let do sedaj jo prekašajo države z večjim deležem kopalnih voda na morju (kot so na primer Hrvaška, Ciper, Malta, Grčija, Italija, Španija), kjer je kakovost vode zaradi večje samočistilne sposobnosti navadno odlična.

Kot navaja poročilo, je bil največji delež odličnih kopalnih voda v letu 2023 ravno v Grčiji, na Hrvaška, na Cipru in v Avstrija. V Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu, na Malti, v Avstriji in Romuniji so leta 2023 vse uradno opredeljene kopalne vode izpolnjevale vsaj minimalni standard kakovosti. To velja tudi za Slovenijo, ki pa med njimi ni omenjena iz drugih razlogov, zaradi izrednih razmer (poplav, posegov v vodotoke v zaledju) so v Idrijci v Bači pri Modreju realno kakovost vode odražali le rezultati treh analiz vode ob začetku sezone, kar pa ne zadošča predpisani pogostosti v celotni kopalni sezoni. Tako ta kopalna voda ni ocenjena.

Zaradi večje samočistilne sposobnosti morja je kakovost obalnih kopalnih voda navadno boljša. Leta 2023 je bilo 89 odstotkov obalnih kopalnih voda v Evropi razvrščenih kot odlične. V Sloveniji je ta delež 95,2 odstotka, kar je nad Evropskim povprečjem in nas, kot že vrsto let uvršča v sam vrh, za Hrvaško (99,1 odstotek), Ciprom (97,6 odstotkov) in Grčijo (95,8 odstotkov).

Delež kopalnih voda slabe kakovosti je v zadnjem desetletju v Evropi upadel in je stabilen. Poročilo navaja, da je bilo več kot 3 odstotke kopalnih voda slabe kakovosti v štirih državah EU: na Švedskem (s 24 kopalnimi vodami (KV), 5,1 odstotka slabe kakovosti), na Nizozemskem (32 KV, 4,3 odstotka), na Irskem (pet KV, 3,4 odstotka) in v Estoniji (dve KV, 3,1 odstotka). V kopalnih vodah slabe kakovosti je potrebno naslednjo kopalno sezono kopanje omejiti ter zagotoviti izvajanje  ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti in odpravo nevarnosti za zdravje kopalcev. V letu 2022 je bilo 315 kopalnih voda slabe kakovosti; od teh je v letu 2023 ostalo slabe kakovosti 214 kopalnih voda, zadostno stanje je doseglo 75 kopalnih voda, preostalih 26 voda pa je bilo bodisi izločenih iz programa monitoringa bodisi jih ni bilo mogoče oceniti.

Slovenija ena od držav Evrope, kjer so vse kopalne vode v letu 2023 dosegale ustrezno kakovost vode oziroma ni bilo kopalne vode slabe kakovosti. Zadostno stanje je določeno na Krki v Žužemberku, dobre kakovosti pa so kopalne vode na Nadiži, nekatere na Kolpi, Soča v Kanalu in Krka v Straži. V razred odlično so uvrščene vse kopalne vode na Blejskem, Bohinjskem jezeru, večina kopalnih voda na Soči in morju ter polovica mest na Kolpi, medtem ko je Idrijca v Bači pri Modreju neocenjena.

Ustrezno kakovost vode so potrdile tudi prve letošnje analize vode, opravljene na kopalnih vodah na morju. Podatke in morebitna obvestila bo agencija kot do sedaj objavljala na Karti kopalnih voda.

Kot zanimivost pa je v Evropskem poročilu navedena še novica, da je mesto Pariz že leta 2015 pripravilo načrt, podprt z naložbo v višini 1,4 milijarde evrov, da bi v reki Seni v času olimpijskih in paraolimpijskih iger leta 2024 omogočili izvedbo plavalnega dela tekmovanja v triatlonu. Kot piše, bodo po teh dogodkih Parižani imeli dostop do treh kopališč ob Seni, Bras Marie, Bras de Grenelle in Bercy.