V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Včeraj, 28. maja, so v okviru praznovanja visokega jubileja v Veliki čitalnici NUK pripravili tudi slavnostno akademijo.

Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je NUK podelila tudi red za izredne zasluge. V nagovoru je predsednica spomnila na začetke NUK in poudarila, da "imamo malo posvetnih ustanov, ki se lahko pohvalijo, da se njihova starost meri v stoletjih." Ravnatelj Viljem Leban pa je v zahvalnem nagovoru poudaril: "Narod druži želja po ohranjanju kulturne dediščine in prenašanju prihodnjim rodovom. In prav to nalogo zbiranja in ohranjanja gradiva, zlasti v slovenščini in o Slovencih opravlja NUK."

Zbrane je na akademiji nagovoril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dr. Peter Štih, ki je v nagovoru poudaril, da je NUK najstarejša ustanova z neprekinjenim delovanjem na slovenskih tleh in eden glavnih simbolov slovenske duhovne in ustvarjalne preteklosti.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je med drugim spomnila na arhitekturno vrednost NUK ter na arhitekturo drugih knjižnic po Sloveniji. "To so prostori, ki dajejo zavetje našim mislim, ki vzgajajo otroke, dajejo zavetje refleksiji, prebiranju, ustvarjanju in širitvi domišljije, so tisti notranji javni prostori, v katerih se počutimo varne, v katere se lahko zatečemo in so tisti prostori, ki nam v družbi lažnih informacij ter v družbi, kjer pogosto tudi zapisana beseda ni nujno več tisto, na kar se lahko vsakdan zanesemo, dajejo uteho in varnost," je še poudarila ministrica.

Slavnostno akademijo sta povezovala Bernarda Žarn in Matej Puc, nastopili so duo Silence, Tomaž Gajšt in operni tercet.

Ob jubileju so v NUK pripravili tudi razstavo Hranimo misli – že 250 let. Ta skozi gradiva, misli in podobe prikazuje, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti. Na razstavo so postavili tudi izvirne zaklade iz svoje zbirke, gradivo izjemnega pomena. V razstavo so vključeni prvi popisi zbirk, katalogi in uradni dopisi.

Na ogled je tudi Stiški rokopis, eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov, ki je nastal v cistercijanskem samostanu v Stični okoli leta 1428.  

Zgodovina NUK

Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno uporabo knjižnici, ustanovljeni pri ljubljanskem liceju. Licejska knjižnica je že leta 1807 dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Leta 1830 je postal vodja Licejske knjižnice Matija Čop, ki je kot predstavnik napredne inteligence tistega časa knjižnico uredil in še dodatno založil s slovenskimi knjigami. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850 je knjižnica postala deželna Študijska knjižnica.

Po koncu prve svetovne vojne je 1919. leta s preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja, ko pa je 1921. leta postala Državna biblioteka, so v njen fond začeli pritekati še obvezni izvodi iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je knjižnica prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice, a je žal ostala prostorsko utesnjena v zasilno adaptiranih prostorih gimnazije ob Poljanski cesti. Tako je Ljubljana kot univerzitetno mesto imela vse do začetka druge svetovne vojne v svoji univerzitetni knjižnici le 18 čitalniških sedežev. Naziv Univerzitetna knjižnica v Ljubljani si je knjižnica pridobila leta 1938 na osnovi Zakona o univerzah in Splošne univerzitetne odredbe.

Načrte za novo Univerzitetno knjižnico je izdelal arhitekt Jože Plečnik v letih 1930-1931. Zahteve po izgradnji slovenske univerzitetne knjižnice so pri takratni beograjski oblasti naletele na odločen odpor in šele dolgotrajni in množični študentski protesti ter demonstracije so ga strli. V monumentalno stavbo v neposredni bližini univerze se je knjižnica vselila spomladi leta 1941.

Z začetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila leta 1941 je bil ogrožen tudi skoraj končan projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, čeprav so v delu stavbe že bivali vojaki. Usodno pa je bilo strmoglavljenje nemškega poštnega letala 29. januarja leta 1944. Zgorelo je več kot 50.000 enot gradiva, pa tudi velik del katalogov. Ker so čitalnico le pet dni prej zaradi pomanjkanja kurjave zaprli za javnost, je nesreča poleg posadke letala zahtevala le eno žrtev. Do jeseni je bila stavba za silo urejena, z izjemo velike čitalnice, ki so jo na slavnostnem dogodku za javnost odprli 8. februarja 1947.

Leta 1945 je bil univerzitetni knjižnici priznan pravni status slovenske nacionalne knjižnice. Znova je spremenila naziv in postala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kot jo poznamo vse do danes.

NUK je bil 28. julija 2021 dodan na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.