Na javni predstavitvi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kritični infrastrukturi je minister za obrambo Marjan Šarec opozoril na velike varnostne spremembe v zadnjih letih ter na pomen neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture in varnosti dobavne verige. Spomnil je na posledice žledoloma in lanskih poplav, pandemijo koronavirusa, pa tudi na posledice vojaške agresije na Ukrajino. »Zavedanje in poznavanje razsežnosti sodobnih varnostnih izzivov in odpornosti družbe nanje sta izredno pomembni, saj živimo v hitro se spreminjajočem svetu in se zato soočamo z različnimi kompleksnimi varnostnimi izzivi oziroma grožnjami,« je povedal minister. Da bi se na krize uspešno odzivali, so ob naglem razvoju tehnologije, globalizaciji in klimatskih spremembah nujni stalno ocenjevanje tveganj ter načrtovanje ukrepov in dejavnosti, ki zagotavljajo pripravljenost ter odpornost države in družbe.

Slovenija nadgrajuje mehanizme za odzivanje na krize na področju kritične infrastrukture, orodja in mehanizme odpornosti pa razvijata tudi Nato in Evropska unija. Pri tem je, kot izpostavlja obrambni minister, pomemben usklajen in učinkovit skupni odziv na motnje pri delovanju kritične infrastrukture. Kritična infrastruktura je tako medsektorsko kot čezmejno povezana, zato je za njeno delovanje nujno  sodelovanje vseh sektorjev in deležnikov ter krepitev odpornosti njenih upravljavcev. »Vključevanje državljanov in gospodarstva, izobraževanje, sodelovanje med državami ter vlaganje v varnostne institucije in kritično infrastrukturo, so ključni dejavniki pri doseganju odpornosti države in družbe ter posledično celotne Unije na sodobne varnostne izzive,« je še poudaril minister Marjan Šarec in pri tem opozoril na novi Akcijski načrt za krepitev odpornosti Republike Slovenije in nedavno sprejeto Strategijo civilne obrambe.

Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI) je bil sprejet leta 2017, dve leti pozneje pa je Vlada Republike Slovenije določila kritično infrastrukturo Republike Slovenije in njene upravljavce v osmih sektorjih kritične infrastrukture. Upravljavci kritične infrastrukture so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo. Decembra 2002 je bila sprejeta Direktiva Evropske unije o odpornosti kritičnih subjektov (angleško The Critical Entities Resilience Directive - direktiva CER), ki so jo države članice dolžne prenesti v svojo zakonodajo do 17. oktobra letos.

Ministrstvo za obrambo, ki je na podlagi ZKI pristojno za usmerjanje in usklajevaje dejavnosti na področju kritične infrastrukture, je za prenos direktive CER v slovenski pravni red pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kritični infrastrukturi (predlog zakona). 

Predlog zakona v celoti sledi določbam direktiveCER , hkrati pa bomo z njim natančneje uredili določena vprašanja, povezana z odzivanjem na izredne dogodke na področju kritične infrastrukture. V ospredje postavlja storitve, ki so ključne za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja, in njihovo neprekinjeno zagotavljanje v enajstih sektorjih kritične infrastrukture.

Zakon bo veljal za subjekte javne uprave in za zasebne subjekte, ki jih bo za kritične določila Vlada Republike Slovenije oziroma jih bo kot kritične subjekte posebnega evropskega pomena določila Evropska komisija. Predlog zakona spreminja koncept zaščite kritične infrastrukture in se osredotoča na krepitev odpornosti kritičnih subjektov in kritične infrastrukture, ki omogoča zagotavljanje bistvenih storitev. Opredeljuje nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov in Vladi Republike Slovenije nalaga sprejem strategije za odpornost kritičnih subjektov in nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev ter opredeljuje osnovna izhodišča za njuno pripravo in obvezne vsebine obeh aktov. Obseg obveznosti kritičnih subjektov ostaja enak obsegu njihovih obveznosti, kot so bile opredeljene v osnovnem zakonu. Kritični subjekti bodo po zakonu dolžni tako kot doslej upravljavci kritične infrastrukture izdelati oceno tveganja za bistveno storitev, ki jo zagotavljajo, in na njeni podlagi sprejeti ukrepe za odpornost. Ti so v predlogu zakona razvrščeni po sklopih in v primerjavi s trenutno ureditvijo bolj konkretizirani. Ocena in ukrepi predstavljajo načrt kritičnega subjekta za odpornost.

Predlog zakona vzpostavlja tudi podlago za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja na področju kritične infrastrukture in mehanizma priglasitve izrednih dogodkov.

Predlog bo v javni obravnavi do vključno 10. junija letos, sledilo bo medresorsko usklajevanje ter vladni in parlamentarni postopek. V šestih mesecih po uveljavitvi novega zakona bo Vlada Republike Slovenije z uredbo določila bistvene storitve, podsektorje, nosilce sektorjev in sodelujoče organe, kategorije subjektov ter mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritičnih subjektov.