Akcijski načrt opredeljuje ukrepe in aktivnosti za naslednje desetletno obdobje, to je do leta 2034. V skladu z zakonodajnim okvirom si s pripravo načrta zadajamo ambiciozen cilj, da v njem opredelimo realno izvedljive ukrepe in aktivnosti, s katerimi bomo prispevali k doseganju ciljev prednostnih nalog in kazalnikov, opredeljenih v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (SPRS 2050). To ne pomeni zgolj opredelitve aktivnosti Ministrstva za naravne vire in prostor, temveč tudi aktivnosti, ki naslavljajo cilje ostalih resornih politik in izkazujejo sinergije s cilji prostorske strategije.

Po štirih mesecih intenzivnega medsektorskega sodelovanja in usklajevanja, ki ga je vodil Direktorat za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor, je pripravljen osnutek akcijskega načrta s predlogom ukrepov in aktivnosti, ki smo ga 27. in 28. maja 2024 predstavili sodelujočim resorjem in strokovni javnosti.

Oba posveta smo organizirali kot priložnost za pregled in oceno, ali smo pripravili dokument, ki vodi v smeri učinkovitega izvajanja strategije, ali moramo kakšno aktivnost še dodati ali pa morda katero odvzeti. Prvega posveta se je udeležilo okoli 40 predstavnikov strokovne javnosti (med njimi predstavniki regionalnih razvojnih agencij, reprezentativnih združenj občin, prostorskih načrtovalcev, predstavnikov akademskih izobraževalnih ustanov, Urbanističnega inštituta, Geodetskega inštituta, Zbornice za arhitekturo in prostor ter Društva arhitektov), prav tako okoli 40 udeležencev je sodelovalo na posvetu s predstavniki resorjev.

Velik del ukrepov in aktivnosti namenjamo reševanju aktualnih prostorsko razvojnih izzivov Slovenije, kot so:

• zagotavljanje dostopnosti prebivalcev do centralnih funkcij v naseljih;
• spodbujanje racionalne rabe prostora s podporo aktivnostim za aktivacijo prenove naselij in notranjega razvoja naselij;
• prilagajanje na podnebne spremembe, pri čemer smo imeli pri pripravi Akcijskega načrta pred očmi tragične dogodke zadnjih dveh let, ko se je država zaradi dolgega obdobja suše soočila z obsežnimi požari na Krasu ter intenzivnimi padavinami s posledično katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele kar 183 od 212 občin. Zato s posebnim ukrepom naslavljamo izzive prilagajanja naselij na podnebne spremembe, kot na primer ozelenjevanje naselij, zeleni sistem naselij in sistem zelene infrastrukture na regionalni ravni, uvajanje ukrepov varstva pred poplavami;
• naslavljamo tudi pomen promocije, izobraževanja in stalnega usposabljanja udeležencev v urejanju prostora.

V predstavljenem osnutku akcijskega načrta so določena:

• vsebinska področja oziroma skupine ukrepov in aktivnosti, ki jih je treba prednostno nasloviti in izvajati v prvih desetih letih po sprejemu strategije,
• nosilci in ostali sodelujoči, ki so odgovorni za izvajanje posameznih aktivnosti,
• roki za njihovo izvedbo ter
• kazalniki za spremljanje izvajanja načrta.

V naslednjih tednih sledi pregled odzivov, pridobljenih na posvetih, nadaljnje usklajevanje z resorji ter ocena okvirne finančne vrednosti posameznih aktivnosti. Akcijski načrt bo v obravnavo in sprejem Vladi Republike Slovenije posredovan predvidoma jeseni letos.