Vlada je sprejela predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine in ga pošilja v Državni zbor. Vlada Republike Slovenije je postopek za priznanje neodvisne države Palestine začela 9. maja 2024, s čimer se je po desetih letih v Evropi sprožil nov val priznanj Palestine. S tem je bil poslan močan signal tudi drugim državam, da po zgledu Norveške, Španije, Irske in Slovenije ter drugih držav, ki so Palestino že priznale, to storijo tudi same. Postopek priznanja neodvisne Palestine sovpada s prizadevanji Slovenije za premirje v Gazi, izpustitev talcev ter nadaljnje reforme in opolnomočene palestinske oblasti. Potrjuje vlogo Slovenije v VS OZN kot promotorke miru in varnosti ter dolgoletno stališče Slovenije, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav. Obstaja široko mednarodno soglasje, med drugim v ZDA, EU, na Kitajskem ter v arabskih, afriških, azijskih in latinskoameriških državah, da je rešitev dveh držav edina rešitev, ki bo Izraelcem in Palestincem zagotovila trajen mir in stabilnost.

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Urejen zdravstveni sistem, v katerem so na prvem mestu pravice pacientov in zagotavljanje strokovne, kakovostne in varne obravnave ob primerni dostopnosti, je cilj, ki ga zasledujemo. Ugotovljeno je bilo, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo oziroma neustrezno urejena. Vlada Republike Slovenije je zato sprejela izhodišča za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Izhodišča predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja lahko zdravstvene storitve opravljali le v (svojem ali drugem) JZZ. Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. Tako bodo lahko zaposleni delo opravili v svojem zdravstvenem zavodu in ne drugod. Jasneje se bodo določili pogoji, v katerih primerih zdravstveni delavec lahko pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in sicer: kadar je pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, kadar niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in če ne odklanja dela pri svojem JZZ. Omejitve za delo drugod pa ne veljajo za sodelovanje z Rdečim križem, gorsko reševalno službo, Slovenija Transplantom, delo medicinskega izvedenca ipd. Pripravljene bodo tudi rešitve za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, s čimer spodbujamo dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje Ministrstva za zdravje (ne bo več dovolj le priglasitev na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pa bo izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. S tem se želimo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS.

Potrdila je tudi izhodišča za spremembe davčne zakonodaje. Ministrstvo za finance je v okviru priprav predlogov davčnih sprememb – tudi s pomočjo razprav na Strateškem svetu za davke in Delovni skupini za davke – identificiralo pomembne razvojne izzive obstoječega davčnega sistema, ki bi jih bilo smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi. S tem naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob hkratnem zagotavljanju srednje- in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.Ključni del paketa davčnih sprememb bodo razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice. Z uvedbo ugodnejše davčne obravnave v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva. Gre za ukrep, namenjen privabljanju visoko kvalificiranih kadrov. Ta bo veljal za Slovence, ki so bili nerezidenti Slovenije zaradi dela ali študija ter pridobivanja izkušenj v tujini vsaj pet let, ali tuje državljane, na novo zaposlene v Sloveniji, vsi pa morajo biti mlajši od 40 let. Ugodnejšo davčno obravnavo bodo ti ključni kadri lahko koristili pet let. Poleg tega bomo olajšali nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, naslovili pa bomo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Drugi del paketa bo vključeval ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, pri katerih bomo v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, razširili bomo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, prisluhnili pa smo tudi kmetom, saj bomo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost izključili iz obdavčitve. Z ukrepi v tretjem delu paketa bomo naslovili nekatere druge politike in cilje. Prilagodili bomo obdavčitev sladkih (z dodanim sladkorjem) in energijskih pijač s splošne stopnje 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter trošarine na alkohol in alkoholne pijače (brez vina). Ta ukrep ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Vlada je danes obravnavala in sprejela izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti. Sistemska odprava prekarnosti je ena izmed koalicijskih zavez trenutne vlade, ki gre v sosledju z Direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki je bila pred kratkim sprejeta tudi v Evropskem parlamentu in jo bomo morali v dveh letih prenesti v slovenski pravni red. Prekarizacija, ki se kaže v vse večjem porastu atipičnih oblik dela, prinaša negativne posledice tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti. Namen strategije je pripraviti konkreten nabor ukrepov, s katerimi bo Vlada Republike Slovenije naslovila prekarnost, ki jih bo nato realizirala v okviru pripravljenega akcijskega načrta. Strategija bo poleg uvodnega dela, ki bo povzel rezultate raziskave MAPA, vsebovala razdelitev po posameznih področjih in tveganjih ter konkretnih ukrepih, ki bodo predstavljala rešitve za zaznana tveganja. Spodbujali bomo tudi razpravo o ukrepih, ki na prekarnost vplivajo posredno, kot je npr. zakonsko krajšanje možnega obsega delovnega časa, ki se šteje kot polni.

Vlada je potrdila interventni Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK) o kadrih v socialnem varstvu, ki prinaša osem novih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja. Vlada želi z zakonom spodbuditi in podpreti zaposlovalce, zaposlene in tiste, ki se odločajo za zaposlitev v socialnem varstvu. Zakon je nujen korak pri naslavljanju kadrovske stiske pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja eno od glavnih ovir pri izvajanju in razvoju področij socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe pri nas. Gre za interventni zakon, saj z njim ministrstvo naslavlja nujne ukrepe za preprečevanje težko popravljivih posledic, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra za opravljanje socialnovarstvenih storitev, zdravstvene nege in rehabilitacije pri izvajalcih s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.