Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob zaključku drugega leta mandata predstavil nekaj ključnih aktivnosti, ki jih je ministrstvo skupaj z vlado izvedlo na področju gospodarstva, turizma in športa.

Pri tem je izpostavil pomen socialnega dialoga: “Na gospodarskem ministrstvu smo vzpostavili aktiven dialog tako s sindikati kot gospodarstvom. Sam sem bil v zadnjih dveh letih na več kot 350 obiskih na terenu. Ves čas sem med gospodarstveniki in delavci. Ene in druge slišimo, razumemo in skupaj tudi pripravljamo ukrepe. Zavedamo se namreč, da je dobro delujoče gospodarstvo osnova za dobrobit zaposlenih in njihovih družin ter da lahko delujejo tudi drugi sistemi države, kot so sociala, zdravstvo, šolstvo.«

Minister Han je poudaril, da je bila v preteklih dveh letih v času različnih kriz in uničujočih avgustovskih poplavah prioriteta čim hitrejša in učinkovita pomoč prizadetemu delu gospodarstva. »Gospodarstvu smo v energetski krizi, poplavah in krizi zaradi vojne v Ukrajini namenili 718,6 mio evrov nepovratnih in 341,7 mio povratnih sredstev v okviru različnih ukrepov ministrstva, agencije SPIRIT, SID banke in SPS,« je pojasnil Han. Ob tem je izpostavil, da je ministrstvo izdalo že prvi sklop odločb za povračilo škode po poplavah lanskega avgusta, in sicer je odločbe v prvem sklopu prejelo 32 prizadetih podjetij. Podjetjem je bilo odobreno povračilo škode v skupni višini 36.908.522,89 evra. Izplačana jim bodo sredstva v višini 24.731.186,55 evra, saj so 10 odstotka vrednosti škode v skupni višini 12.177.336,34 evra že prejela v obliki predplačil, ki so bila izplačana konec lanskega leta.

»Hkrati smo intenzivno nadaljevali z razvojem, dvigom konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. S finančnimi spodbudami in povezovanjem tako doma kot v tujini podpiramo razvoj in preboj slovenskega gospodarstva in turizma,« je dejal Han in poudaril, da je gospodarsko ministrstvo od junija 2022 do maja 2024 podprlo 1.269 razvojnih projektov podjetij v skupni vrednosti 590,21 milijona evrov. V tem okviru je ministrstvo zagnalo tudi enega največjih investicijskih ciklov tudi v slovenskem turizmu in lesnopredelovalni industriji.

Minister Han pa je izpostavil tudi prizadevanja za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva: »Zelo sem vesel, da Slovenija utrjuje svoj položaj na zemljevidu privlačnih držav za tuje investicije. Naj samo spomnim, da imata Novartis in Sandoz trenutno v Sloveniji za 990 mio EUR. Tukaj so tudi nove naložbe Yaskawe in Henkla. Krepimo pa tudi slovenski vesoljski sektor, ki predstavlja novo priložnost za visoko dodano vrednost, Slovenija pa bo kmalu postala tudi polnopravna članica Evropske vesoljske agencije.« Ministrstvo je skupaj z agencijo SPIRIT Slovenija v zadnjih dveh letih sicer podprlo 56 investicij v skupni vrednosti 372 milijonov evrov s subvencijami v višini 126,7 milijona evrov.

Ob tem je minister Han izpostavil pomen evropske industrijske politike. »Naš cilj je jasen. Evropa ne sme postati muzej na prostem. Evropa in Slovenija morata ohraniti industrijo. Mi kot izvozna industrijska država pa moramo bistveno več denarja nameniti za inovacije, nove tehnologije ter pravičen zeleni prehod, ki bo gospodarstvu omogočal konkurenčne cene, prebivalstvu pa ohranil kupno moč,« je bil jasen Han.

Ministrstvo pa sicer intenzivno dela tudi na vzpostavljanju predvidljivega in spodbudnega poslovnega okolja. V tem okviru je pripravilo in sprejelo 22 zakonov ter dva strateška dokumenta.

Na področju športa je ministrstvo zagotovilo največ sredstev do sedaj. »Lani smo jih povečali za več kot 20 odstotkov, letos pa še za dodatnih 9 odstotkov, na skupaj 45 milijonov evrov. Športu smo začeli vračati, kar nam športniki in šport dajejo že vsa desetletja,« je pojasnil Han.

Predvidene nadaljnje aktivnosti

Letos bodo na ministrstvu skupaj z izvajalskimi institucijami objavili 42 ukrepov za razvoj podjetij, za katere ima ministrstvo na voljo 339,2 milijona evrov za področja podpore podjetništvu, energetsko učinkovitost in razogljičenje industrije, raziskave, razvoj in inovacije, nadaljnjo internacionalizacijo gospodarstva, krožno gospodarstvo, lesno-predelovalno industrijo, rokodelstvo, turizem in šport.

Obenem ministrstvo pripravlja nov Akcijski načrt za konkurenčnost, na podlagi katerega želimo naše gospodarstvo iz kompetentnega dobavitelja razviti v inovativnega in trajnostnega razvojnika. Cilj je 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030, za dosego ciljev pa se ukrepi osredotočajo na tri stebre: nadgradnja in dekarbonizacija industrij, novi produkti in nove industrije s poudarkom na start-up ekosistemu ter večja privlačnost Slovenije za inovacijske aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij.

Ministrstvo intenzivno dela tudi na prilagoditvi zakonodaje za večjo produktivnost slovenskega gospodarstva, in sicer predvsem na spremembah Zakona o spodbujanju investicij in Zakona o podpornem okolju.

V prihodnjih dveh letih bodo aktivnosti ministrstva usmerjene tudi v aktivnosti za sprejem v polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji, podporo gospodarstvu in institucijam pri internacionalizaciji (tako imenovane izhodne vesoljske delegacije) ter krepitev vesoljskega sektorja v skladu s Slovensko vesoljsko strategijo 2030. Slovenska vesoljska pisarna si bo prizadevala tudi za podporo podjetjem in institucijam pri vključevanju v NASA programe.

Na področju lesarstva bo ministrstvo tudi v prihodnje zasledovalo cilje določene s Slovensko industrijsko strategijo in Izvedbenim dokumentom ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do leta 2030, s katerimi želi povečati prihodke od prodaje v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno.

Na področju gospodarskega prava ministrstvo zaključuje pripravo novele Zakona o gospodarskih družbah, s katero posodablja trenutno ureditev na področju poročanja nefinančnih informacij – gre za poročanje o trajnostnosti. V načrtu gospodarske zakonodaje je tudi uvedba ukrepov za spodbujanje večje konkurenčnosti slovenskega podjetniškega ekosistema pri privabljanju investicij za financiranje projektov z visoko dodano vrednostjo – to so fleksibilnejše oblike gospodarskih družb. Ministrstvo bo pripravilo tudi implementacijo Direktivo o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti, celovito bo prenovilo Zakon o poslovnem registru, do konca letošnjega leta bo implementiralo tudi Uredbo 2023/988/EU o splošni varnosti proizvodov. Posebno pozornost bo namenilo prenosu štirih evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, ki ureja varstvo potrošnikov, s čimer bo zadostilo evropskim zahtevam glede sklepanja pogodb o finančnih storitvah na daljavo, krepitve potrošnika za zeleni prehod, novih pravil za popravilo blaga in odgovornosti proizvodov z napako ter prenove zakonodaje, ki se nanaša na potrošniško kreditiranje. Med pomembnejšimi zakonskimi akti ministrstvo načrtuje tudi potrditev novega Zakona o Kobilarni Lipica v Državnem zboru RS ter sprejem Zakona o gostinstvu ter pripravo sprememb Zakona o spodbujanju razvoja turizma.

Ministrstvo je športu letos namenilo 45 milijonov sredstev in že objavilo vse štiri za letos načrtovane javne razpise. V teku je razpis za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo, in sicer je za letos in prihodnje leto skupaj namenjenih kar 32,4 milijona evrov. Ministrstvo namerava podpreti tudi dva pomembna projekta Evropskega socialnega sklada, ki jih bosta do leta 2028 izvajala OKS-ZŠZ in Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite. Gre za projekt »Zmigaj se do vadbe, katerega cilj je povečati telesno dejavnost odraslih, zanj pa bo namenjenih dobrih 4,4 milijona evrov. Cilj drugega projekta “Aktivno inkluzivno« pa je povečanje vključenosti invalidov v šport, zanj pa bo namenjenih pet milijonov evrov. Ministrstvo poleg tega pripravlja tudi Nacionalni program športa za naslednje desetletno obdobje (2024 – 2033), spremeniti pa namerava tudi Zakon o športu v delu, ki se nanaša na ureditev področja velikih mednarodnih športnih prireditev, in sicer sistem vlaganja vlog za pridobitev soglasja za kandidaturo in sofinanciranje velikih mednarodnih športnih prireditev.

Stanje gospodarstva

Po ocenah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropske komisije, Mednarodnega finančnega sklada se bo letos svetovno gospodarstvo okrepilo za 3,1 odstotka. Slovenija je leta 2023 dosegla nadpovprečno rast bruto domačega proizvoda (BDP) glede na povprečje v EU. V prvem četrtletju letošnjega leta pa se je BDP povečal za 2,1 odstotka glede na isto obdobje lani. Po napovedih naj bi letos Slovenija dosegla med 2 in 2,3 odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa med 2,5 in 2,7 odstotno. Slovenija je povečala dodano vrednost na zaposlenega s 55.600 evrov v 2022 na 61.000 evrov v lanskem letu. Inflacija se je znižala, aprila pa se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije izboljšala tudi gospodarska klima.