Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja

Vlada je izdala Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja in jo objavi v Uradnem listu.

Uredba določa ukrepe, upravičence, upravičene stroške, pogoje, merila, postopke za dodelitev pomoči in finančne določbe za ukrepe kmetijske strukturne politike in ukrepe kmetijske politike razvoja podeželja.

S predlagano uredbo se izvajajo naslednji ukrepi:

1. pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov (ukrep 1),
2. pomoč za prenos znanja in informiranja s področja predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju (ukrep 2),
3. pomoč za delovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (ukrep 3),
4. pomoč pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov (ukrep 4),
5. organiziranje in izvedba tekmovanj v oranju ter udeležba na svetovnem prvenstvu (ukrep 5).

Namen ukrepa 1 je dokončanje komasacijskih postopkov v skladu s 15. členom Uredbe 2022/2472/EU.

Namen ukrepa 2 je sofinanciranje strokovnih prireditev in drugih aktivnosti, ki spodbujajo prenos znanja in informiranja ljudi na podeželju s področja predelave povezane s kmetijsko proizvodnjo, ki ni predmet primarne kmetijske proizvodnje in jih izvajajo nevladne organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Ukrep se izvaja po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.

Namen ukrepa 3 je sofinanciranje delovanja, združevanja in povezovanja ljudi na podeželju v okviru nevladnih organizacij, strojnih krožkov, priznanih rejskih organizacij in organizacije, ki povezuje kmete v sindikat kmetov, in ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.

Namen ukrepa 4 je sofinanciranje strokovnega ali jubilejnega dogodka, ki pripomore k boljši prepoznavnosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva.

Namen ukrepa 5 je organiziranje in izvedba tekmovanj v oranju v Republiki Sloveniji ter organiziranje in izvedba udeležbe na svetovnem prvenstvu, saj se s tem spodbuja pomen obdelave zemlje, prenašanje dobrih praks, izobraževanje, ohranjanje dediščine podeželja in promocija slovenskega kmetijstva doma in v tujini.

V letu 2024 je v proračunu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvedbo:

• ukrepa 1 načrtovanih 20.000 evrov,
• za ukrepe 2, 3 in 4 načrtovanih 395.000 evrov,
• ukrepa 5 načrtovanih 34.800 evrov.

Spremembe Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih in jo objavi v Uradnem listu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 15. 12. 2023 objavilo prvi javni razpis na podlagi uredbe, s katerim je razpisalo 500.000 evrov nepovratnih sredstev za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Javni razpis se je zaprl 23. 1. 2024.

Uredba se spreminja predvsem zaradi na novo objavljene uredbe EU, ki ureja splošno pomoč de minimis. Spreminjajo oziroma dopolnjujejo se sklici na novo uredbo EU, katere polni uradni naslov in podatek o objavi v uradnem listu se glasi: Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).

Poleg uskladitve z Uredbo 2023/2831/EU se prvotna uredba spreminja še v naslednjih delih:

• dopolnjuje se 2. člen uredbe, ki ureja pomen izrazov; med drugim se v točki b) dodatno opredeli, da kmetijsko zemljišče v zaraščanju, ki se nahaja na območju pogorišča požara na Krasu iz leta 2022, v gozdnogospodarskih načrtih ni določeno kot gozd.
• S spremembo 7. člena se obveznosti po izplačilu podpore opredelijo na površino, ki je predmet ukrepa, namesto na upravičenca, kot je bilo to opredeljeno do zdaj.
• V 14. členu se črta drugi odstavek o spremembi upravičenca.
• Spremeni se Priloga 1, ki je sestavni del uredbe.

Po objavi Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v Uradnem listu MKGP načrtuje objavo naslednjega javnega razpisa.

Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2023

Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2023 in ga objavi v Uradnem listu.

Odlok je podlaga za izvedbo finančne pomoči čebelarjem, katerim čebelarstvo predstavlja pretežni vir dohodkov in  so utrpeli izpad čebeljih pridelkov, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka.

Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki finančne podpore na čebeljo družino. Sredstva za izplačilo pomoči se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini do 190.000 evrov.

Škoda v čebelarstvu v letu 2023 je nastala zaradi slabih vremenskih razmer, zaradi česar se je zmanjšalo medenje medovitih rastlin. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so težave povzročale velike količine padavin, mila zima, kar je povzročilo prehiter razvoj rastlin, pozeba v aprilu ter nestanovitno vreme v maju in prvi polovici junija 2023. Čebelarji tako donosov za pokrivanje dnevnih potreb čebel skoraj niso beležili vse do prve tretjine junija 2023.

Do pomoči so upravičeni čebelarji, vpisani v Centralni register čebelnjakov, katerih kmetijska gospodarstva imajo standardni prihodek za čebele za leto 2022 najmanj 4000 evrov in delež standardnega prihodka za čebele v skupnem standardnem prihodku kmetijskega gospodarstva za leto 2022 najmanj 50 % ter izpolnjujejo pogoje glede pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Do finančne pomoči so upravičeni tudi čebelarji (fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki), ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in niso uživalci pokojnine.

Finančna pomoč se izplača upravičencu glede na število čebeljih družin v čebelnjakih, prijavljenih v centralnem registru čebelnjakov na dan 30. 6. 2023. Datum 30. 6. 2023 glede prijavljenih čebeljih družin se upošteva kot zadnje sporočeno število čebeljih družin v čebelnjakih, ki ga je upravičenec v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil v obdobju od 31. oktobra 2022 do vključno 30. junija 2023.

Za upravičenca, ki je pokojninsko, invalidsko ter zdravstveno zavarovan po zavarovalnih podlagah, opredeljenih v odloku, je predvideno izplačilo v višini 14 evrov na čebeljo družino. Za upravičenca, ki je fizična oseba in ni pokojninsko in invalidsko zavarovan ter ni uživalec pokojnine, je predvideno izplačilo v višini 6 evrov na čebeljo družino.

Slovenija čebelarstvo intenzivno spodbuja, saj se zaveda pomena čebelarjenja z vidika opraševanja. Prav tako je v svetu prepoznana po svoji dejavnosti na področju čebelarstva.

Stališče Republike Slovenije o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) 

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Uredbe (EU) 2023/2124 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. oktobra 2023 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).

Namen tega dokumenta je v pravo EU prenesti ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribištva, ki jih je v letih 2021 in 2022 sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (angleško General Fisheries Commission for the Mediterranean - GFCM), katere pogodbenica je Evropska unija (EU) od leta 1998. Poleg EU so članice GFCM tudi deset držav članic EU in sicer Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Slovenija, Španija in Romunija.

GFCM je pooblaščena za sprejemanje obveznih sklepov (priporočil) glede ohranjanja in upravljanja ribištva na svojem področju pristojnosti. Ti akti so naslovljeni na pogodbenice GFCM, vendar lahko vsebujejo tudi obveznosti za upravljavce (na primer kapitane in uporabnike plovil). Priporočila GFCM postanejo zavezujoča 120 dni po datumu prvega obvestila, če ni vložen noben ugovor. EU mora zagotoviti skladnost s temi ukrepi kot mednarodnimi obveznostmi, takoj ko začnejo veljati.

Republika Slovenija bo Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Uredbe (EU) 2023/2124 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. oktobra 2023 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) podprla, če bodo v okviru obravnav predloga uredbe v Svetu in Evropskem parlamentu sprejete rešitve, ki bodo zagotovile ustrezno upoštevanje specifik slovenskega ribiškega sektorja kot tudi skladnost z veljavnimi določili Uredbe o skupni ribiški politiki 1380/2013, Uredbe o nadzornem sistemu skupne ribiške politike 1224/2009, ter Uredbe 2842/2023 o reviziji Uredbe o nadzornem sistemu skupne ribiške politike.

Republika Slovenija meni, da ni primerno, da bi se z uredbami, ki urejajo transpozicijo določil, sprejetih v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kot je GFCM, presegalo ali posegalo v vsebino uredb, ki urejajo celotno področje skupne ribiške politike ter nadzorni sistem skupne ribiške politike.

Republika Slovenija podpira cilj sprememb za transpozicijo nedavno sprejetih priporočil GFCM v pravni red EU; vendar hkrati opozarja, da morajo vse rešitve predvsem upoštevati vsebino veljavnih priporočil GFCM ter jih ne smejo presegati, prav tako pa morajo upoštevati veljavni pravni red EU v okviru skupne ribiške politike.

V zvezi s predlaganim prenosom pooblastil na Komisijo za sprejemanje aktov v skladu s Pogodb o delovanju EU, med drugim tudi za prihodnje spremembe ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, Republika Slovenija pozdravlja zavezo, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Slovenija pri tem tudi izpostavlja, da naj se pooblastila podelijo Komisiji zgolj za določitev ukrepov tehnične narave, pri čemer to določilo ne sme predstavljati precedensa za transpozicijo ukrepov, ki se bodo sprejemali v okviru ostalih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.