Skoči do osrednje vsebine

Dve leti 15. Vlade Republike Slovenije

Na Ministrstvu za pravosodje si v tem mandatu prizadevamo okrepiti neodvisnost, strokovnost, učinkovitost in transparentnost posameznih pravosodnih institucij, s ciljem krepitve pravne države.

Izvajamo številne ukrepe, s katerimi, med drugim, izboljšujemo delovanje sistema zaščite žrtev – še posebej otrok, zagotavljamo največjo korist otrok in mladostnikov v sodnih postopkih,  pripravljamo ukrepe za izboljšanje delovanja sistema zaščite žrtev, uspešno smo zagnali Hišo za otroke, kadrovsko krepimo državno tožilstvo (od leta 2022 je bilo imenovanih 64 državnih tožilcev) in prenavljamo tožilsko zakonodajo, v Dobrunjah pa, prvič po 20-ih letih, gradimo nov moški zapor.

Prenova zakonodaje

  • Zaščitili smo prijavitelje oziroma t.i. žvižgače v javnem in zasebnem sektorju z vpeljavo varnih kanalov za prijave in jih zavarovali pred povračilnimi ukrepi. Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (t. i. žvižgačev) smo zagotovili varstvo prijaviteljev kaznivih dejanj in korupcije. Prijavitelji, ki prijavljajo kršitve predpisov iz svojega delovnega okolja - bodisi z uporabo notranjih prijavnih poti, zunanje prijave ali celo javnega razkritja - so deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov.
  • Okrepili smo varovanje osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov je eden ključnih sistemskih zakonov s področja varstva človekovih pravic. V Sloveniji je zagotovljena visoka raven varstva osebnih podatkov, poskrbljeno pa je tudi za osebno varnost, prenovljene so bile, na primer, določbe o videonadzoru.
  • Z zakonom smo omogočili, da ljudje dobijo povrnjen denar za kazni, izrečene na podlagi neustavnih protikoronskih odlokov prejšnje vlade, ter da se kaznovanja za te prekrške izbrišejo iz javnih evidenc . Postopke vračanja plačanih glob ter izbrise iz evidenc vodijo prekrškovni organi po uradni dolžnosti. Gre tudi za sanacijo pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, to je avtomatični izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc.
  • Sprejeta je bila novela Kazenskega zakonika, ki v slovenski pravni red uvaja t.i. zločin iz sovraštva (angleško hate crime), po kateri se bo vsako kaznivo dejanje, storjeno iz sovražnih oz. diskriminatornih nagibov zaradi osebne okoliščine žrtve (spol, …) kaznovalo ostreje.
  • Sprejeta je bila Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki uvaja nekatera nova kazniva dejanja, na primer prisilne poroke ter ravnanja, pri katerih se uporabljajo nove tehnologije, ki predstavljajo nasilje nad ženskami. Prinaša tudi višje standarde glede obravnave žrtev kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter njihovih družinskih članov, prav tako zahteva več izobraževanj glede modela privolitve kot boljšo zaščito pred vsakršnim spolnim nasiljem.
  • V postopkih zaradi insolventnosti smo poenostavili postopke, povečali njihovo učinkovitost, odpravili nekatere anomalije in okrepili položaj delavcev v teh postopkih. Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prinaša pomembne rešitve za optimizacijo postopkov, varstvo podjetij pred insolventnostjo, krepitev transparentnosti in zaščito upnikov, zlasti delavcev. Tako je, naprimer, prinesla rešitve v smeri večje transparentnosti prodaj v postopkih zaradi insolventnosti, z večjo možnostjo dostopa do relevantnih informacij pa se krepijo pravice upnikov v teh postopkih. Z novelo se je uresničilo tudi osem odločb Ustavnega sodišča.
  • Vlada je potrdila novelo Zakona o kazenskem postopku, ki prilagaja postopkovne določbe, potrebne za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij in bančnih podatkov z odločbo Ustavnega sodišča. S tem bomo zagotovili pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon najtežjih kaznivih dejanj. Uresničuje pa tudi še dve drugi dve odločbi Ustavnega sodišča: glede nadomestne izvršitve kazni zapora ter zahteve za varstvo zakonitosti. Ureja se možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni (pri zahtevi za varstvo zakonitosti na predlog vlagatelja).
  •  Novela Zakona o prekrških uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča in omogoča izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.
  • Novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H) uvaja spremembe na področju sistemske ureditve nujnih ukrepov v primeru zaostrenih varnostnih razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu. Spremenjen je bil tudi način zaposlovanja pravosodnih policistov in s tem boljša ureditev njihovega statusa. V sklepni fazi je priprava novele ZIKS-1I, ki z ustreznimi ukrepi nagovarja predvsem reševanje težav povezanih s prezasedenostjo zaporov in pomanjkanjem pravosodnih policistov.
  • Z novelo Zakona o upravnem sporu smo uresničili koalicijsko zavezo in omogočili sojenje po sodniku posamezniku, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše reševanje zadev pred Upravnim sodiščem, ob tem pa se v zahtevnejših zadevah še vedno ohranja možnost senatnega sojenja. Zakonske rešitve so strankam naložile večjo skrbnost pri pripravi gradiva, kar je nujno za večjo koncentracijo sojenj. Z namenom racionalizacije postopka je bila uvedena možnost sodišča, da stranki odredi omejitev števila in obsega vlog, in ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog ter določi tudi dolžino povzetka. S tem se preprečuje nepotrebno podaljševanje postopkov. Zakon tudi spodbuja stranki upravnega spora k sklepanju poravnav.
  • Z novelo Zakona o kolektivnih tožbah je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov. Poleg implementacije direktive je novela nadgradila in naslovila vprašanja, na katere je opozorila pravna teorija in praksa pri izvajanju. Z novelo se je razširilo področje, na katerem se lahko vložijo kolektivne tožbe, hkrati pa so se nadgradile varovalke, ki preprečujejo nepošteno pravdanje.

Pripravljamo

  • paket nove sodniške zakonodaje, katere glavni cilj je priprava zakonskih podlag, ki bodo omogočile učinkovitejše poslovanje sodišč, enakomernejše obravnave zadev po posameznih okrožjih, ter posledično hitrejše odločanje – za stranke sodnih postopkov to pomeni učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic;
  • tožilska zakonodaja se bo uskladila s spremembami sodniške zakonodaje, med drugim bo sledila ureditvi enega naziva prvostopenjskega sodnika;
  • novelo Zakona o varuhu človekovih pravic, ki bo, med drugim, uvedla institut posebnega Varuha otrokovih pravic;
  • Zakon o posebni obravnavi mladoletnikov kot storilcev kaznivih dejanj;
  • s spremembami Kazenskega zakonika bomo zagotovili pravne podlage, ki bodo omogočile umik pridržkov s področja pravosodja k Istanbulski konvenciji;
  • celovit sistem odvzema in upravljanja z nezakonito pridobljenim premoženjem, ki bo zagotovil učinkovit mehanizem upravljanja s takim premoženjem.
  • novelo Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, ki bo vsebovala kratkoročne in dolgoročne ukrepe za reševanje problematike pomanjkanja in starostne strukture sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, vključno z vzpostavitvijo evidence njihove obremenjenosti, ter ukrepe za optimizacijo in administrativno razbremenitev postopkov na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;
  • zakon, ki bo uredil zaščito oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki, katerih namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo.

Investicije

Pričela se je izgradnja Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v Dobrunjah. Gre za eno največjih investicij na področju visokih gradenj, v skupni investicijski vrednosti 86,5 milijonov evrov. Na nujnost investicije so dlje časa opozarjale domače in tuje nadzorne institucije. Novogradnja zapora bo prinesla pomembno izboljšanje pogojev, s čimer bomo pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben in resocializacijsko usmerjen zapor. Novogradnja ne bo reševala samo preobremenjene lokacije ljubljanskega zapora, temveč bo razbremenila prostorsko stisko vseh prezasedenih moških zaporov v Sloveniji. Z izboljšanjem delovnih pogojev za zaposlene, bivalnih razmer za zaprte in zagotovitvijo možnosti kvalitetnejšega dela z zaprtimi osebami se bo izboljšala varnost celotne družbe.

V letu 2022 je Ministrstvo za pravosodje za investicije in investicijsko vzdrževanje, vključno z opremo, stavb pravosodnih organov namenilo približno 4 milijone evrov, v letu 2023 pa 10,6 milijonov evrov.

Največje zaključene investicije:

  • celotna obnova in rekonstrukcija stavbe sodišča na Jesenicah, z izgradnjo dvigala,
  • energetska prenova sodne stavbe v Kranju, z izgradnjo dvigala,
  • obnova sodne stavbe v Postojni,
  • izgradnja dvigala in ureditev parkirišča ob sodni stavbi v Celju,
  • izgradnja dvigala, z ureditvijo vhoda sodne stavbe v Slovenj Gradcu.

V letu 2024 nadaljujemo še z dvema večjima projektoma, ki bosta zaključena v letu 2025 - obnova sodne stavbe v Novem mestu in prenova prostorov za potrebe tožilstva in sodišča na Ptuju.

 

Uprava za probacijoje postala pomemben deležnik pri izvrševanju kazenskih sankcij in s strokovnim delom pomembno prispeva h krepitvi pravne države. Skozi razvoj je Uprava s pomočjo mednarodnih in nacionalnih strokovnjakov ter probacijskih uslužbencev razvila model za ocenjevanje dejavnikov tveganja in potreb, ki služi kot orodje za prepoznavanje kriminogenih potreb storilcev kaznivih dejanj in kot podlaga za oblikovanje strokovne obravnave oseb, napotenih v probacijo. Pomemben dosežek je tudi lasten informacijski sistem ProbIS, ki je doprinesel predvsem avtomatizacijo delovnega procesa, s tem pa standardizacijo postopkov ter elektronsko izmenjavo podatkov z drugimi viri podatkov.

Hiša za otroke je začela z obravnavo otrok, žrtev kaznivih dejanj, v otrokom prijaznem okolju. Zagotavlja celovito zdravstveno, psihosocialno in postopkovno obravnavo otrok in mladostnikov, žrtev ali prič nasilja. Projekt je posebej omenjen kot primer dobre prakse po celotni Evropi.

1. junija 2023 je začelo delovati Enotno sodišče za patente, ki ima lokalno enoto tudi v Sloveniji. Sodniki, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti tega mednarodnega sodišča, prihajajo iz vseh 17-ih držav članic, ki so podpisale Sporazum.