Resolucija je bila s konsenzom podprta s strani vseh članic SZO in predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih za izboljšanje zdravja ljudi. Poudarja pomen vključevanja civilne družbe v procese odločanja, ki vplivajo na zdravje. Vključevanje civilne družbe je pomembno tudi za večjo demokratičnost, transparentnost zdravstvenih politik in večjo uspešnost pri njihovem izvajanju globalno, tako v državah kot lokalnih skupnostih. Socialna participacija na področju zdravja pomeni predvsem sodelovanje zdravstva s civilno družbo z namenom sprejemanja odločitev, ki temeljijo na resničnih potrebah najbolj ranljivih in zapostavljenih skupin prebivalstva v družbi. V podporo resoluciji je Evropski observatorij za spremljanje zdravstvenih sistemov pripravil tudi pregledno Publikacijo o socialni participaciji (angleško Empowering people, communities, and civil society through social participation (Eurohealth), vsebina v angleškem jeziku).

Že tako preobremenjeno zdravstvo se sooča z novimi izzivi, kot so posledice klimatskih razmer in oboroženi konflikti v številnih državah po svetu. To zahteva boljše sodelovanje s civilnodružbenimi organizacijami, ki so pogosto prve in včasih edine, ki v takih okoliščinah organizirajo pomoč, vključno z zdravstveno. Civilnodružbene organizacije so tudi tiste, ki najbolje poznajo potrebe ranljivih skupin prebivalstva v lokalnih okoljih in lahko prispevajo k temu, da se zdravstveni programi bolje odzivajo na te potrebe. Socialna participacija torej vključuje tako sodelovanje zdravstva s civilno družbo v procesu odločanja glede zdravstvenih politik kot tudi sodelovanje pri njihovem izvajanju. Prispeva k večji zdravstveni pismenosti ljudi in večji ozaveščenosti o zdravem načinu življenja ter lahko hkrati naslovi tudi problem zavajajočih informacij na področju zdravja.

V Sloveniji že vrsto let vlagamo v sodelovanje zdravstva s civilno družbo v lokalnih okoljih, in sicer v okviru programov krepitve zdravja, ki se izvajajo v Centrih za krepitev zdravja, kar predstavlja dobro prakso tudi na mednarodni ravni. Društva in združenja bolnikov že danes pomembno prispevajo pri ozaveščanju o zdravem načinu življenja, širjenju zdravstvene pismenosti in promociji programov zgodnjega odkrivanja raka. V času nedavnih poplav se je tudi pokazalo, kako pomembno je sodelovanje zdravstva s civilno zaščito, gasilci in drugimi prostovoljnimi organizacijami pri prepoznavanju zdravstvenih potreb ljudi na prizadetih področjih, vključno z naslavljanjem duševnih stisk. Slovenija je mednarodno prepoznana tudi po večkrat nagrajenih programih, ki jih po metodi medvrstniškega preventivnega dela izvajajo mladinske organizacije. Te so neposredno vključene v Svet mladih za zdravje pri SZO v okviru mednarodne organizacije Youth for Health, ki ima več kot šestdeset članov iz vsega sveta in ima sedež v Sloveniji.

Sprejem Resolucije o socialni participaciji na Generalni skupščini SZO pomeni, da so države članice organizacijo zavezale, da temu področju nameni več pozornosti, omogoči izmenjavo dobrih praks in razvije orodja, ki bodo državam pomagala, da bodo lahko bolje vključile civilnodružbene organizacije v zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih programov in v načrtovanje ter izvajanje programov krepitve zdravja na podlagi prepoznanih potreb prebivalstva – še posebej potreb najbolj ranljivih in težko dostopnih skupin. Države pričakujejo tudi pomoč SZO pri vrednotenju in zagotavljanju kakovosti programov, ki se izvajajo v sodelovanju s civilno družbo, saj je to ključen pogoj za zaupanje stroke v takšno sodelovanje.