Znanost, raziskave in inovacije

Letošnji proračun za znanost, raziskave in inovacije je rekorden in znaša skupno več kot pol milijarde evrov. »To je največ sredstev v zgodovini Slovenije. Ne gre le za financiranje znanosti, raziskav in inovacij, gre tudi za spodbujanje sodelovanja med akademsko skupnostjo, gospodarstvom in širšo družbo. Da bi bilo takšnega sodelovanja še več, smo lani vzpostavili Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) z novim inovacijskim stebrom, katerega glavna naloga je predvsem spodbujanje prenosa znanja iz akademskega okolja v gospodarstvo in širšo družbo,« ob tem poudarja minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Prvič se je zgodilo, da je vlada k financiranju  znanosti, raziskav in inovacij pristopila skupaj.  Približno 420 milijonov evrov je tako na voljo v proračunu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), 37 milijonov v proračunih drugih ministrstev in še 100 milijonov evrov evropskih sredstev.

Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v pripravi, predvideva še več sredstev, in sicer postopen dvig financiranja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti iz javnih sredstev na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda; sedanji zakon predvideva en odstotek. Novela predvideva tudi:

• Natančnejšo opredelitev področja in časovni vidik izvajanja evalvacij raziskovalnih programov, institucionalnih samoevalvacij in vpeljevanje nove, neodvisne zunanje institucionalne evalvacije, ki bodo podlaga za izvedbo pogajanj med ministrstvom in prejemniki sredstev stabilnega financiranja za naslednje pogodbeno obdobje.
• Natančnejšo ureditev prehoda novih javnih raziskovalnih zavodov v sistem stabilnega financiranja ter določitev nabora ukrepov in postopka, ko javna raziskovalna organizacija/prejemnik stabilnega financiranja, ne izpolnjuje pogojev zanj, določenih v zakonu.

Potekajo intenzivni postopki za polnopravno članstvo Slovenije v eni najbolj prestižnih znanstvenoraziskovalnih organizacij na svetu – Evropski organizaciji za jedrske raziskave (francosko Conseil européen pour la Recherche nucléaire – CERN). Februarja letos je našo državo obiskala strokovna komisija, ki pripravlja poročilo o pripravljenosti Slovenije na polnopravno članstvo. »Vsi, ki smo sodelovali v pogovorih, smo dokazali, da smo pripravljeni na polnopravno članstvo. Slovenija je trenutno pridružena članica, zato obstajajo določene omejitve sodelovanja. Polnopravno članstvo pa jih bo odpravilo,« pojasnjuje minister dr. Papič. Slovenska zastava bo pred Cernom zaplapolala drugo leto.

Glavne prednosti sodelovanja s CERN-om so za znanstvenice in znanstvenike:

• uporaba infrastrukture,
• raziskovanje,
• pridobivanje novih izkušenj ter
• grajenje mreže povezav z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih delov sveta.

Glavne prednosti za sodelovanje podjetij s CERN-om so:

• razvojno sodelovanje, kar pride v poštev predvsem za visokotehnološka podjetja,
• ekonomski razlogi (denimo dobava blaga), kar pride v poštev za vsa podjetja.

Decembra lani je bil potrjen projekt Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga bo financiral MVZI iz Sklada za pravični prehod. Center DUBT bo podpiral raziskave na področju brezogljičnih tehnologij za prehod v moderno in zeleno usmerjeno industrijo. Za izvedbo projekta je namenjenih dobrih 32 milijonov evrov, od tega dobrih 27 milijonov iz Sklada za pravični prehod. Cilj projekta je vzpostavitev centra z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij na lokaciji nove raziskovalne enote Kemijskega inštituta v Zasavju, s čimer bo pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekdanje premogovne regije. Nova raziskovalna enota Kemijskega inštituta bo prispevala k hitrejšemu prenosu znanja tudi v lokalno okolje ter bo tako na nacionalni kot na lokalni ravni vzpodbujala ustanavljanje visokotehnoloških podjetij. Na ta način bo center omogočil nadaljnji vsestranski razvoj ter boljšo kakovost življenja prebivalk in prebivalcev Zasavja.

V Sloveniji se obeta tudi velik mednarodni demonstracijski projekt na temo vodikovih tehnologij. 18 partnerjev, predvsem slovenska podjetja in mestne občine, je marca letos podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov: Družba 5.0 – Prihodnost z vodikom. MVZI bo projektu nudilo pomembno vsebinsko podporo. Ker si Slovenija na podlagi odličnih preteklih izkušenj za partnerja želi Japonsko, je minister dr. Papič že ob lanskem obisku Japonske s predstavniki vlade spregovoril o možnem sodelovanju, prav tako letos, ko sta se z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon na temo novega projekta vodikovih tehnologij srečala s predstavniki japonske poslovne zveze ter državnim mistrom za gospodarstvo, trgovino in industrijo. »Vodik je eden od najpomembnejših elementov za uspešen zeleni prehod. Vodikove tehnologije so zagotovo alternativa za mobilnost, industrijsko uporabo in sezonske hranilnike energije, zato na MVZI podpiramo projekte, partnerstva in iniciative na tem področju,« pravi minister dr. Igor Papič.

Visoko šolstvo

V pripravi je tudi povsem nov visokošolski zakon. Med drugim predvideva dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer na 1,5 odstotkov bruto domačega proizvoda iz javnih sredstev. Trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka. Predvidoma v juniju bo predlog dan v javno obravnavo. Nov visokošolski zakon predvideva tudi:

• Ureditev učnega jezika na način, da se ohrani raba slovenskega jezika, a se hkrati podpira strateško načrtovana internacionalizacija visokega šolstva.
• Zagotovitev dostopa do brezplačnega študija za različne skupine študentk, študentov na vseh treh stopnjah v okviru javne službe.
• Ureditev oblik vseživljenjskega visokošolskega izobraževanja in njihovo umestitev v sistem kakovosti.
• Ureditev organizacije in statusnih oblik visokošolskih zavodov na način, ki podpira večjo raznolikost in prožnost pri izvajanju visokošolske dejavnosti.

Nov visokošolski zakon pripravlja delovna skupina, v kateri so predstavnice in predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti, znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo, Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva. »Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil vse od sprejetja v 90. letih prejšnjega stoletja. Visoko šolstvo v evropskem in globalnem okviru je v tem času doživelo korenite spremembe. Če slovenske visokošolske institucije želijo ostati enakovreden del evropskega visokošolskega prostora in se razvijati v skladu z globalnimi razvojnimi trendi, potem nacionalna zakonodajna ureditev potrebuje celovito prenovo,« pojasnjuje minister.

Vlada Republike Slovenije je avgusta lani sprejela Strategijo in akcijski načrt za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture do leta 2030. »Izobraževalne in raziskovalne institucije bodo tako bolje pripravljene na zeleni prehod,« o strategiji pravi minister dr. Papič. V luči zelenega prehoda visokošolskih institucij je MVZI v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter ob podpori evropske skupnosti znanja in inovacij Climate KIC pripravilo eVodnik za ozelenitev visokega šolstva. Cilj eVodnika je pomoč pri trajnostni preobrazbi visokega šolstva tako na področju študijskih programov kot infrastrukture, inovacij in raziskav.

Investicije v visokošolsko in znanstveno-raziskovalno infrastrukturo

Začel se je izjemen investicijski cikel. Na Vrazovem trgu raste nova zgradba Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF). Temeljni kamen je bil položen februarja 2024, zaključek gradnje je predviden sredi leta 2026. Skupna vrednost projekta znaša 84 milijonov evrov (40 milijonov evrov Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), 24 mio evrov MVZI, 21 mio evrov UL MF). Novi prostori bodo omogočili izvedbo pedagoških, raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišji ravni.

Že decembra 2023 pa je bil položen temeljni kamen za novogradnjo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt v vrednosti 76 milijonov evrov sofinancira Evropska unija v okviru NOO v višini 49 milijonov evrov, ministrstvo je zagotovilo 19 milijonov evrov, preostanek sredstev pa Univerza v Ljubljani. Zaključek del je predviden sredi leta 2026. Tudi tukaj bodo novi prostori dvignili pedagoške, raziskovalne in klinične procese na še višji nivo.

Intenzivno potekajo tudi postopki za gradnjo še dveh novih fakultet – Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Mariboru potekajo postopki novogradnjo Fakultete za zdravstvene vede, prav tako potekajo postopki za novogradnjo Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na področju študentskih domov so bile izvedene prenove nekaterih objektov, tečejo postopki za pridobitev novih študentskih namestitev.

Po 40 letih se je začela gradnja NUK II. Letos bodo potekala arheološka izkopavanja in ostala pripravljalna dela. Sledil bo javni razpis za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del za prenovo in rekonstrukcijo objekta Rimska 1.

Decembra 2023 je bila zaključena gradnja Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo. Vrednost investicijskega projekta znaša približno 33 milijonov evrov. S tem so zaključena petnajstletna prizadevanja za zagotovitev sodobno opremljene stavbe, ki omogoča vrhunsko raziskovalno delo.