Izhodišča predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja lahko zdravstvene storitve opravljali le v (svojem ali drugem) JZZ. Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. Tako bodo lahko zaposleni delo opravili v svojem zdravstvenem zavodu in ne drugod.

Jasneje se bodo določili pogoji, v katerih primerih zdravstveni delavec lahko pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in sicer: kadar je pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, kadar niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in če ne odklanja dela pri svojem JZZ. Omejitve za delo drugod pa seveda ne veljajo za sodelovanje z Rdečim križem, gorsko reševalno službo, Slovenija Transplantom, delo medicinskega izvedenca in podobno. Pripravljene bodo tudi rešitve za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, s čimer spodbujamo dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen.

»Cilj zakona je, da potegnemo ločnico med tistimi, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih, in tistimi iz zasebnih. Želimo namreč, da kader ostaja v javnih zdravstvenih zavodih. Ob tem pa je seveda treba zagotoviti, da bodo delavci tudi ustrezno motivirani, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih. Zakon zato spodbuja dodatno delo pri matičnem javnem zavodu,« je razložila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.

Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje Ministrstva za zdravje (ne bo več dovolj le priglasitev na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pa bo izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. S tem se želimo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS.

Prav tako bi z novelo zakona prenesli in razširili člene iz interventne zakonodaje, in sicer da so zdravstveni delavci, ki delujejo v javni zdravstveni mreži in ki so za to usposobljeni, dolžni sodelovati pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

»Izhodišča predvidevajo tudi ureditev področja koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, med njimi postopek podelitve, opredelitev območja podelitve, postopek podaljšanja in prepoved pravnega prometa s koncesijo,« pravi ministrica.

Poleg tega predvidevajo regulacijo cen zdravstvenih storitev, z določitvijo kriterijev za postavitev najvišjih cen zdravstvenih storitev.