V zadnjem času smo namreč zaznali porast vprašanj občin v zvezi z možnostmi zagotavljanja pokritosti gospodinjstev in ozemlja s širokopasovnim in mobilnim omrežjem.

Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je uvodoma podala pojasnilo o načrtovanih ukrepih za izboljšanje stanja povezljivosti, tako na področju celotne države, kot tudi na področju občin, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023. V kratkem, predvidoma v roku naslednjih dveh mesecev, načrtujemo naslednje:

• objavo javnega razpisa za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij GOŠO 6. Sredstva v višini 30 milijonov evrov so zagotovljena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Predvideno je pokritje 6838 gospodinjstev na belih lisah na redko poseljenih in geografsko zahtevnih območjih.
• objavo javnega razpisa za gradnjo odprtih baznih postaj za pokrivanje območij s 5G omrežji na poplavljenih območjih, kjer jih taka omrežja še ne pokrivajo in za njihovo gradnjo ni tržnega interesa operaterjev elektronskih komunikacij. Sredstva so v višini 4,2 milijona evrov zagotovljena v skladu za obnovo.

Nadalje je v skladu z 80. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predvideno tudi podaljšanje sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v primerih, ko pogodbene obveznosti niso bile pravočasno izpolnjene zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023. Pri ukrepih Ministrstva za digitalno preobrazbo so relevantne operacije v Lučah, Ljubnem in Gornjem Gradu v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov.

Poleg tega imamo v okviru nove finančne perspektive 2021–2027 zagotovljena sredstva v višini 22,6 milijona evrov za projekt GOŠO 7 in 3,9 milijona evrov za sofinanciranje gradnje odprtih baznih postaj. Javna razpisa, ki bosta objavljena v naslednjem letu, bosta pokrivala območje celotne Slovenije oziroma vse statistične regije.

Državna sekretarka je občine spomnila še na obveznost, ki izhaja iz Zakona o elektronskih komunikacijah in je zelo pomembna za pospeševanje povezljivosti, še pomembneje pa je, da imajo lokalne skupnosti direkten vpliv na njeno izvajanje. Namreč, kjer se gradnja komunikacijskega omrežja ali druge gospodarske javne infrastrukture financira z javnimi sredstvi, morajo investitorji pri gradnji te infrastrukture vanjo položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo oziroma za ta namen pridobiti soinvestitorja.

V prehodnem obdobju, do vzpostavitve ustrezne povezljivosti, pa smo prisotne  seznanili  z možnostjo zagotavljanja univerzalne storitve. Pri tem je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije pojasnila, da je trenutno vsako gospodinjstvo v okviru zagotavljanja univerzalne storitve na lokaciji stalnega prebivališča upravičeno do dostopa do interneta s prenosno hitrostjo 10 Mbit/s k uporabniku in 1 Mbit/s od uporabnika. V primeru, da je uporabnik ne more pridobiti od ponudnikov storitev na komercialni osnovi, je trenutno operater, ki mora to storitev zagotavljati kot izvajalec univerzalne storitve, Telekom Slovenije, na katerega se lahko uporabniki obrnejo z zahtevo za zagotovitev te storitve. Če Telekom Slovenije uporabniku ne bo ponudil komercialne rešitve na povpraševanje, se lahko ta sklicuje na pravico do univerzalne storitve, Telekom Slovenije pa lahko preveri, ali je uporabnik upravičenec ali ne. Priključitev mora biti praviloma zagotovljena v roku 15 dni, najdaljši rok pa je 30 dni, razen v primeru izrednih razmer.

Agencija priporoča, da uporabnik pred tem stanje infrastrukture na lokaciji preveri na Geoportalu AKOS, ki omogoča vpogled v stanje infrastrukture in vseh vrst priključkov na vsakem naslovu v RS. Priključek na osnovi univerzalne storitve mora od operaterja zahtevati posameznik, tega v njegovem imenu ne more občina. Lahko pa ima občina pomembno vlogo pri informiranju in nudenju podpore občanov.

Celotni posvet je vodila in usmerjala Mojca Jarc, vodja sektorja za elektronske komunikacije pri ministrstvu.