Zakon je nujen korak pri spopadanju z vsesplošno kadrovsko stisko pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in tudi pri prihodnjih izvajalcih dolgotrajne oskrbe. S predlogom zakona Ministrstvo za solidarno prihodnost naslavlja nujne ukrepe za preprečevanje težko popravljivih posledic, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra za opravljanje socialnovarstvenih storitev, zdravstvene nege in rehabilitacije pri izvajalcih s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Za izvajanje zakona je do konca mandata leta 2026 predvidenih 9,65 milijona evrov.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob tem povedal: »Pomanjkanje kadrov pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe je širši problem; predvsem je velika težava, da so ljudje, ki se odločajo za te poklice, pri nas premalo cenjeni, čeprav opravljajo izjemno pomembna dela v naši družbi. Ocenil bi, da je širok družbeni konsenz, da bi morali biti ljudje, ki opravljajo tovrstne poklice, precej bolje plačani. Ampak kot vemo, gre za slabo plačane poklice, te večinoma opravljajo ženske, ki že doma, kot radi rečemo, držijo tri stebre hiše, na delovnem mestu pa se pogosto soočajo z velikimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami. Vemo pa tudi, da se njihova prava vrednost pokaže šele, ko je ljudi, ki to delo opravljajo, premalo. Zato sistem socialnega varstva le s težavo in zgolj na tako imenovan etični pogon deluje še naprej. Ampak v nedogled tako ne bo šlo, zato je nujno ukrepanje. Nobena vlada do sedaj ni resno pristopila k temu problemu, zato so težave tako pereče, da bo trajalo kar nekaj časa in veliko energije, da se stvari obrnejo na bolje.« 

Zakon prinaša osem poglavitnih ukrepov, ki smo jih na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravili s pomočjo širokega konsenza in sodelovanja med strokovno javnostjo in civilno družbo ter medresorskega sodelovanja. 

• Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov, povezanih s pridobitvijo nacionalnih poklicnih kvalifikacij za zaposlene pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe.
• Vključevanje prostovoljcev; gre za ukrep, v okviru katerega se podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu, kar lahko pomembno doprinese k višji socialni vključenosti uporabnikov, višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižjih obremenitev zaposlenih pri izvajalcih.
• Zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu;  ukrep vključuje vzpostavitev modela vodenja kakovosti in varnosti obravnave, spremljanje in poročanje kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave ter usposabljanje vodstvenih zaposlenih z vsebinami upravljanja s kadrovskimi viri in vsebin s področja kakovosti in varnosti. Cilj je, da se na podlagi ugotovitev v okviru izvajanja tega ukrepa vzpostavi tudi nabor kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave, ki se bo spremljal na nacionalni ravni pri vseh izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe.
• Posodobitev in optimizacija delovnih postopkov; gre za ukrep, ki je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, in sicer za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme itd. S tem ukrepom želimo doseči predvsem manjše obremenitve zaposlenih.
• Integracijski program ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Republike Slovenije; ta ukrep je namenjen spodbudi zaposlovanja oseb, ki niso slovenski državljani, v socialnovarstvenih storitvah in dolgotrajni oskrbi ter njihovi hitrejši integraciji in integraciji njihovih družinskih članov v delovno in bivalno okolje.
• Sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca; s tem ukrepom se zagotovi financiranje prekvalifikacije in dokvalifikacije obstoječih zaposlenih, kar omogoča tudi načrtno usposabljanje in razvoj kadrov za potrebe procesov dela pri izvajalcu.
• Kadrovske štipendije; gre za ukrep, ki zagotavlja sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij za dijake in študente, ki pridobivajo izobrazbo za poklice na področju socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
• Dodatne naloge Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v podporo zaposlovanju pri izvajalcih; v sklopu ukrepa se med drugim zagotavljajo sredstva za tečaje slovenskega jezika za državljane tretjih držav, ki bi se zaposlili na področju zdravstva in socialnega varstva, in njihovih družinskih članov in krepi podporo izvajalcem socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe v postopkih zaposlovanja tujcev. 

Cilj zakona je zagotavljanje stabilnosti, dostopnosti, kakovosti in varnosti storitev v sistemu socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Ukrepi so ciljno usmerjeni v zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za opravljanje storitev na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, zmanjševanje delovnih obremenitev zaposlenih, posodobitev procesov dela in vpeljavi sodobnih tehnologij in pripomočkov. Ukrepi so usmerjeni tudi v krepitev kompetenc zaposlenih, krepitev vključevanja prostovoljcev in povečanje učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij ter štipendiranje dijakov in študentov za poklice na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. 

Predlog zakona, ki ga je včeraj sprejela Vlada Republike Slovenije in ga poslala v nadaljnji postopek obravnave Državnemu zboru, predstavlja le enega od gradnikov na poti stabilnega, vzdržnega in kakovostnega sistema skrbi za ranljive skupine prebivalstva in naše zaposlene. 

»Zakon nam bo dal možnost, da začnemo premikati stvari na bolje ter izvajati nujne ukrepe za povečanje števila zaposlenih, ki bodo prejeli vso potrebno podporo, da svoje delo opravljajo kakovostno in varno, uporabniki pa prejmejo storitev, ki jo potrebujejo. Osebe, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti odvisne od pomoči drugih, potrebujejo dosegljivo, kakovostno in varno ter njim prilagojeno obravnavo. In novi zakon, s katerim krepimo solidarnost v družbi ter jo delamo bolj odporno in med seboj povezano, je prvi korak, da jim to pomoč zagotovimo,« je po vladni potrditvi predloga zakona poudaril minister Maljevac.