Z resolucijo so bili postavljeni ambicioznejši strateški in planski okviri za prihodnji razvoj obrambnega sistema Republike Slovenije, pri čemer je posodobitev Slovenske vojske najpomembnejša prednostna naloga v mandatu te vlade.

Na podlagi sprejete Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 je Vlada Republike Slovenije sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2023–2028, s katerim so konkretneje določene prednostne naloge razvoja obrambnega sistema in modernizacije Slovenske vojske v srednjeročnem obdobju.

Vlada Republike Slovenije je letos sprejela prenovljene ključne strateške dokumente na obrambnem področju – Obrambno strategijo Republike Slovenije, Vojaško strategijo in Strategijo civilne obrambe, ki upoštevajo novo varnostno realnost, s katero se soočamo.

Pripravili smo predlog novele Zakona o kritični infrastrukturi, katere cilj je, ob prenosu Direktive 2022/2557 v pravni red Republike Slovenije, povečati odpornost in zmogljivost kritičnih subjektov ter njihove kritične infrastrukture za soočanje s sodobnimi tveganji. Predlog novele zakona je trenutno v javni razpravi in bo predvidoma sprejet v drugi polovici leta.

Pripravljena je bila ambicioznejša projekcija povečanja obrambnih izdatkov, s katero naj bi dosegli raven dveh odstotkov BDP najpozneje leta 2030. Predčasno je izpolnjen tudi eden od kriterijev zavezništva glede namenjanja najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov za investiranje v glavno opremo. V letih 2024 in 2025 ohranjamo rast obrambnih izdatkov in zagotavljamo nadaljnjo modernizacijo in razvoj Slovenske vojske, obenem pa finančna načrta za navedeni leti izkazujeta solidarnost prizadetim ob letošnjih poplavah. Nadaljevali smo z ukrepi za krepitev zmogljivosti Slovenske vojske in začeli s pripravami za preoblikovanje njene prostorske organiziranosti v letih 2024 in 2025, kar bo prilagojeno novim mednarodnim varnostnim izzivom.

Modernizacija, opremljanje in kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske

Narejen je velik korak naprej pri opremljanju in modernizaciji Slovenske vojske. Konec leta 2023 smo prevzeli prvo taktično transportno letalo C-27J Spartan. Z nakupom še drugega letala C-27J Spartan, večnamenskih helikopterjev AW139M, ki bodo z nadgradnjo zelo primerni tudi za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ter sistema zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T bomo močno okrepili vojaško letalstvo in zračno obrambo ter tako zelo zaščitili kritično infrastrukturo. Nadaljujemo tudi modernizacijo na drugih področjih Slovenske vojske z nakupi lahkih kolesnih oklepnih vozil 4x4 Oshkosh ter brezpilotnih letalnikov slovenskega proizvajalca C-Astral. Pri vseh nakupih v največji meri upoštevamo možnost dvojne uporabe. Veliki koraki so bili narejeni na področju kibernetske obrambe, ob vsakodnevnih kibernetskih napadih in dobro delujoči kibernetski obrambi je informacijski sistem na obrambnem področju deloval varno in nemoteno.

V okviru tako imenovane krožne menjave z Zvezno republiko Nemčijo je bil sklenjen dogovor o dobavi skupaj 40 taktičnih tovornih vozil, vključno z zmogljivimi cisternami.

Sredstva, namenjena razvoju, raziskavam in inovacijam so se za leti 2023 in 2024 znatno povečala, in sicer so se z 2,3 milijona evrov leta 2022 povečala na 11,7 milijona evrov leta 2023, leta 2024 pa je v ta namen načrtovanih 23 milijonov evrov. Izvajanje projektov na tem področju bo imelo širši multiplikativni učinek. Spodbujamo sodelovanje akademske in raziskovalne sfere ter gospodarstva, podporo slovenskim podjetjem pa zagotavljamo tudi pri prijavah za sodelovanje v projektih Evropske unije in Nata, kar posledično prinaša vse večjo prepoznavnost slovenskih podjetij na tujih trgih.

Sprejeti so bili ukrepi za pridobivanje kadra, ki so se že izkazali za uspešne, saj se je leta 2023 z novimi 325 zaposlitvami krepko preseglo število novih zaposlitev leta 2022. S spremembo Zakona o službi v Slovenski vojski smo omogočili zaposlitev kandidatom, ki nimajo dokončane srednje šole in jo bodo lahko dokončali med zaposlitvijo. Spremenili smo tudi sistem zdravniških pregledov in tako bistveno skrajšali čas zaposlitvenega postopka. Prav tako smo povečali število udeležencev letnih vojaških taborov za mlade in študente. To prispeva k zaposlitvi v Slovenski vojski tako v stalni sestavi kot tudi v pogodbeni rezervi, ki se je v zadnjem času precej povečala, ali k odločitvi za prostovoljno služenje vojaškega roka. Prvič po letu 2010 smo leta 2023 v stalno sestavo Slovenske vojske zaposlili več kot 300 novih pripadnikov.

Okrepljeno je sodelovanje Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah na Zahodnem Balkanu. Prav tako je Slovenija z vidika solidarnosti vključena v misiji Okrepljena prednja prisotnost (eFP) v Latviji in Aktivnost okrepljene pozornosti (eVA) na Slovaškem. Z vidika solidarnosti Republika Slovenija politično, humanitarno in tudi vojaško podpira Ukrajino, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Področje zaščite reševanja

Na področju zaščite in reševanja je bilo zagotovljeno pravočasno, usklajeno in učinkovito ukrepanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, Slovenske vojske, občin ter vseh pristojnih državnih organov ob požarih v naravnem okolju na območju Krasa in Socerba, ob odpravi posledic poplav v Kolpski dolini leta 2022, ob neurjih, ki so maja in julija 2023 prizadela več kot 190 občin v državi, ter ob katastrofalnih poplavah v začetku avgusta 2023. V ukrepanje ob poplavah je bila učinkovito vključena tudi mednarodna pomoč, ki so jo Republiki Sloveniji nudile druge države. Vsem prizadetim občinam so bili povrnjeni intervencijski stroški v skupni višini 78.183.418,97 evra.

Takojšnja vključitev Slovenske vojske s pripadniki in posebno opremo v reševanje ob uničujočih avgustovskih poplavah je bila bistvena za učinkovito ukrepanje in odpravo posledic nesreče. Slovenska vojska je že v prvih urah nesreče s helikopterji reševala ljudi in jim zagotavljala osnovne dobrine, nato pa je imela pomembno vlogo pri gradnji montažnih mostov ter vzpostavljanju osnovne infrastrukture še tedne po koncu ujme.

Na podlagi izkušenj iz požara v naravnem okolju na Krasu je bil leta 2022 dopolnjen Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se je uredilo postopek povrnitve intervencijskih stroškov v primeru aktiviranja državnih načrtov zaščite in reševanja. Obenem se je na podlagi sodelovanja v navedenih intervencijah v izjemnih primerih omogočilo dodatno financiranje društev in nevladnih organizacij, ki so vključeni v intervencijo, da bi se zagotovila dodatna opremljenost in izboljšanje njihovega delovanja. Sredstva za povrnitev za dodatno opremljenost in izboljšanje delovanja v skupni višini 1,5 milijona evrov so bila sodelujočim prostovoljnim gasilskim društvom pri gašenju požarov v naravnem okolju na Krasu in Socerbu izplačana v za to predvidenih rokih.

Za izboljšanje podpore iz zraka pri gašenju požarov v naravnem okolju so bile izvedene aktivnosti za vzpostavitev namenskih zmogljivosti za gašenje iz zraka, vključno z nabavo lahkih letal za gašenje iz zraka. Štiri kupljena lahka letala za gašenje iz zraka so že prevzeta, prav tako so vzpostavljene začetne operativne zmogljivosti za gašenje iz zraka, s katerimi bo v primeru potrebe mogoče posredovanje že v letošnji sezoni požarov v naravnem okolju. Podpisana je bila tudi pogodba za nabavo modula za gašenje iz zraka za vojaško transportno letalo C-27 Spartan.

Za projekt Zagotavljanje ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni je bilo v okviru izvajanja Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 odobrenih 23,5 milijona evrov. Na tej podlagi so bile sklenjene potrebne pogodbe za nakup 40 specialnih tovornih vozil, 164 menjalnih nadgradenj in deset priklopnih visokozmogljivih črpalnih enot.

Povišana so sredstva požarnega sklada, ki se namenjajo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske in zaščitne ter reševalne opreme v lokalnih skupnostih z 7,1 milijona evrov leta 2022 na 10 milijonov evrov leta 2023. Prav tako se letno za deset odstotkov povečuje sredstva, namenjena sofinanciranju organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Pripravljen je predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024–2030, v kateri so na podlagi ocen tveganj in zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč, ocen ogroženosti in ocene stanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določeni temeljni cilji, ključne usmeritve za dosego ciljev ter nadaljnji razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2030. Predlog resolucije, ki je na podlagi opravljene javne obravnave v sklepni fazi usklajevanja, daje poudarek preventivi, zmanjšanju tveganj nesreč in njihovemu preprečevanju ter prizadevanjem za krepitev odpornosti družbe in posameznika na naravne in druge nesreče.

Na podlagi predstavljenih dejstev lahko sklenemo, da je delo na področju obrambnega resorja v mandatu trenutne vlade potekalo v razmerah povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja ter varnostno-obrambnih izzivov, ki so posledica vojn v Ukrajini in Gazi (Izraelu) ter velikega obsega naravnih nesreč, med njimi tudi katastrofalnih, s katerimi se je soočila Republika Slovenija. Odzivanje in delovanje obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ocenjujemo kot zelo uspešno.