Osrednja govorka na slavnostni prireditvi, ki je s sloganom Varstvo za obstoj potekala v Trenti, je bila častna pokroviteljica jubileja, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Kot je povedala, je to praznik vseh tistih, ki tu živijo in delajo in so najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku; je praznik celotnega slovenskega naravovarstva in je pomemben dan za vse Slovenke in Slovence. »Triglavski narodni park je, lahko rečem, živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe in te so žal najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je med drugim izpostavila predsednica republike.

Kot je v slavnostnem nagovoru opisala Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, se ob današnjem praznovanju težko otresemo občutja vznesenega ponosa, ker smo Slovenci že tako zelo zgodaj spoznali pomen varstva narave in s tem hkrati izkazali naše globoko spoštovanje do naravnega. »Današnja slovesnost predstavlja tudi praznik celotnega varstva narave v Sloveniji. Praznik je dokaz naše zavezanosti k vzdržnemu razvoju ob ohranjanju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,« je poudarila Kociprova in dodala, da je trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. Vključuje uravnoteženje prizadevanj za ohranjanje narave in potreb lokalnih skupnosti kot tudi spodbujanje odgovornih praks turizma. Različne pobude in politike so vzpostavljene za zagotavljanje dolgoročne zaščite in trajnostne rabe teh območij, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in splošne kakovosti okolja. »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi – podnebni, biodiverzitetni in krizi onesnaževanja – in da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo,« je še poudarila državna sekretarka.

Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik se je zahvalil tudi prebivalkam in prebivalcem parka, saj so »prav oni tisti, ki skrbijo za park ter se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim pa tudi vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku,« je dodal. »S prepoznavo skupnih ciljev in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem na vseh ravneh verjamem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje uresničevati vse zadane naloge. Glede na vse okoliščine in razvoj parka naj bo v okviru iskanja ravnovesja med človekom in naravo slogan za naslednji 100 let – varstvo in trajnostni razvoj,« je zaključil.

Zbrane je nagovorila tudi Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije, ki ji Slovenija predseduje v obdobju 2023–2024. »Zavarovana območja v Alpah odražajo dejstvo, da se varstvo narave ne konča ob državnih mejah,« je poudarila. »Takšne mednarodne organizacije zagotavljajo platformo za izmenjavo strokovnega znanja, izkušenj, tehnik in metod upravljanja zavarovanih območij. Hkrati pa predstavljajo tudi glas zavarovanih območij v političnem procesu, kjer ostajajo pomemben deležnik.«

Poleg današnje osrednje slovesnosti v Trenti je Javni zavod Triglavski narodni park v jubilejnem letu skupaj s partnerji iz Biosfernega območja Julijske Alpe in celotne Slovenije pripravil vrsto dogodkov v počastitev 100-letnice TNP.

O Triglavskem narodnem parku

Triglavski narodni park (TNP) je edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu, ki je prednostno namenjeno ohranjanju ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin. Območje Triglavskega narodnega parka je skoraj v celoti območje Natura 2000.

TNP obsega 84.000 hektarov ozemlja, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park, ki je obsegal 1.400 hektarov.

Narodni park je vzoren primer uspešnega usklajevanja različnih interesov, usmerjenih k istemu cilju – ohranjeni naravi, krajini in kulturni dediščini. Vrednote narodnega parka so motiv in privlačen cilj za obiskovalce, ki spoštujejo izjemnost narave in kulturne dediščine ter mir in tišino.

Javni zavod Triglavski narodni park je od leta 1986 član Federacije Europarc, leta 1995 je bil soustanovitelj Mreže zavarovanih območij v Alpah – ALPARC, vzpostavil je številna mednarodna partnerstva (pogodbe ali listine) s parki v tujini. TNP je od leta 2003 vključen v mednarodno mrežo biosfernih območij Človek in biosfera (angleško Man and Biosphere – MAB).

Leta 2004 je TNP prejel priznanje Sveta Evrope za zgledno upravljana zavarovana območja evropskega pomena. Leta 2009 je Federacije Europarc Triglavskemu narodnemu parku in Naravnemu parku Julijsko predgorje v dolini Rezije v Italiji za deset let podelila certifikat za čezmejno sodelovanje med zavarovanimi območji, leta 2014 je bil obema parkoma podeljen certifikat za čezmejno pilotno regijo za ekološko povezanost, leta 2016 pa še evropska listina za trajnostni turizem za zavarovana območja.

V letu 2023 je bila oddana skupna slovensko-italijanska kandidatura pri sekretariatu Unescovega programa MAB za ustanovitev Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Gre za predlog združitve obstoječih nacionalnih Unescovih biosfernih območij – slovenskega Biosfernega območja Julijske Alpe in italijanskega Biosfernega območja Julijsko predgorje.

Na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park je dostopnih več podrobnejših informacij o dejavnostih in obisku v Triglavskem narodnem parku.