V Ljubljani je potekala seja Upravnega odbora EIC in v sklopu obiska Slovenije se je dr. Scheffer srečal z ministrom dr. Papičem. V četrtek zvečer se je udeležil tudi sprejema, na katerem se je neformalno srečal še s predstavniki znanosti, raziskav, visokega šolstva in gospodarstva.

Medtem ko so slovenske prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (angleško European Research Council – ERC) vse bolj uspešne, pa je naša država manj uspešna pri prijavah na programe EIC. »Seveda si želimo, da bi bili tudi pri prijavah na EIC bolj uspešni, zato me veseli, da sva imela z dr. Schefferjem priložnost izmenjati poglede, kako bi lahko izboljšali uspešnost slovenskih prijaviteljev. Ugotovila sva, da je samo število prijav zadovoljivo, uspešnost prijav pa ne. Zato želimo nuditi pomoč prijaviteljem. Gre za kompleksne prijave in če inštitucije nimajo lastne ustrezne podpore, kot so denimo pisarne za prenos znanja, potem potrebujejo zunanjo pomoč za pripravo uspešne prijave. To vlogo lahko uspešno prevzame tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Torej bi nudila neke vrste strokovno svetovanje pri pripravi prijav na razpise EIC,« je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. EIC je namreč vodilni evropski program za inovacije, namenjen prepoznavi, razvoju in nadgradnji prebojnih tehnologij ter prelomnih inovacij. Programi EIC so namenjeni podpori najbolj prodornim (disruptivnim) inovacijam oz. inovacijskim projektom. Njihov namen je zagotovitev ustreznih oblik financiranja in podpornih storitev za učinkovit prehod inovacij v tržne produkte. Programi so usmerjeni v zelo tvegane projekte, ki ravno zaradi tega na trgu ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja, izkazujejo pa velik potencial za uspeh na globalnem nivoju. Minister je dr. Schefferju predstavil tudi rast javnih sredstev za znanost, raziskave in inovacije: »Tukaj se pojavi vprašanje razmerja med sredstvi za znanost in sredstvi za inovacije. Imamo zadovoljivo stanje na področju temeljnih raziskav, povečati pa želimo učinkovitost vlaganj na področju inovacij, kar bi pomenilo dvig Slovenije na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa. Šibka točka financiranja inovacij v Sloveniji so tudi omejena sredstva skladov tveganega kapitala in tudi na tem področju pripravljamo ustrezne rešitve.«

Predsednik Upravnega odbora Evropskega sveta za inovacije dr. Michiel Scheffer je izpostavil, da je EIC ključnega pomena za spodbujanje zasebnih naložb in podpori prebojnim tehnologijam. »Na sestanku upravnega odbora EIC v Ljubljani smo poudarili pomen večje udeležbe držav širitve (angleško widening countries) v programih EIC. Da bi to dosegli, je odbor predlagal več ukrepov, med drugim shemo "predpospeševalnika" EIC (angleško Pre‐accelerator). Shema je namenjena zagonskim podjetjem držav širitve v zgodnji fazi. Pomaga jim pri izboljšavi njihovega poslovnega načrta in tehnološke pripravljenosti, da imajo nato več možnosti za uspešno prijavo v shemo »pospeševalnik« ali za pridobitev drugih investicijskih sredstev. Govorili smo tudi o uspešnih prijavah v naše sheme iz sosednjih držav Slovenije ter iskali možnosti sinergije z drugimi pobudami, kot je na primer Pečat odličnosti.« Gre za priznanje raziskovalnim in inovacijskim projektom, ki jih mednarodna komisija prepozna kot visoko kakovostne, vendar jih zaradi omejenih sredstev EIC ne sofinancira. »Pridobitev Pečata odličnosti omogoča, da projekt, čeprav ni prejel sredstev EIC, prejme nacionalna sredstva. Prejemniki Pečata odličnosti imajo tudi dostop do storitev poslovnega pospeševalnika EIC in pomoči pri gradnji lokalnega ekosistema. Tudi v Sloveniji smo se ob našem obisku povezali s slovenskimi ekosistemi in okrepili naše sodelovanje.« Minister dr. Papič je že napovedal financiranje prejemnikov Pečata odličnosti z domačimi sredstvi.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše je poudarila, da imamo v Evropi več novonastalih tehnoloških startupov kot katera koli druga regija na svetu: »Evropske inovacije na področju globokih tehnologij, ki imajo potencial za zagotavljanje prelomnih rešitev pri soočanju z globalnimi izzivi, so prav tako v porastu. Investicije v globoke tehnologije so dosegle rekordne ravni in EIC je vse bolj prepoznan kot eden najpomembnejših virov takšnih investicij v Evropi, pri čemer spodbuja tudi zasebne naložbe. EIC igra pomembno vlogo tudi pri udejanjanju pomembnih prelomnih tehnologij, saj jih financira že v zgodnejših fazah tehnološke razvitosti.« Slovenija aktivno sodeluje v programih EIC, zlasti ko gre za te zgodnejše faze. »Povečevanje intenzivnosti raziskav in razvoja v Sloveniji ter jasni cilji, opredeljeni v Slovenski strategiji znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti 2030, so dobrodošli. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter ustanovitev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost pa dokazujeta zavezanost države k reševanju izzivov na področju raziskav in inovacij,« pravi dr. Jug Jerše in dodaja: »S poudarkom na pametni specializaciji, razvijanjem slovenskega inovacijskega ekosistema in zagotavljanjem ciljno usmerjenih spodbud s pomočjo Načrta za okrevanje in odpornost, lahko Slovenija uspešno premaga tako imenovano dolino smrti.«

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je izpostavila ključen pomen usmeritve pozornosti na aplikativne raziskave ter njihov razvoj in nadgradnjo do komercializacije na trgu: »Slovenija je na tem področju šele na začetku. Gospodarska zbornica Slovenije bi lahko kot reprezentativni predstavnik gospodarstva in pomemben deležnik v podpori podjetništva in raziskav, razvoja in inovacij (RRI) s svojim znanjem, izkušnjami, vlogo v internacionalizaciji gospodarstva in na področju aplikativnih inovacij ter z domačo in mednarodno mrežo delovala kot nacionalna kontaktna točka EIC. Poleg tega bi lahko izvajala EIC Plug-in programe, delovala kot pospeševalnik ter nudila svetovanja in izobraževanja za pomoč podjetjem pri prijavah na razpise EIC. Predlagam, da ji Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGTŠ) ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) za to podelita mandat. Prav tako predlagam, da EIC razmisli o pripravi razpisov, namenjenih izgradnji in krepitvi kapacitet podpornega okolja na področju, ki ga podpirajo programi EIC za države, ki so zmerne ali nastajajoče inovatorke.«

Kot pravi direktorica Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) Špela Stres je med EIC in ARIS kar nekaj sorodnosti: »Evropski inovacijski svet je kot tretji steber Obzorja Evropa nastal iz potrebe Evrope po inovacijski rasti za ohranitev delovnih mest v Evropi in zeleni prihodnosti. Z 11 milijardami iz javnega financiranja podpira najbolj prebojne raziskovalne ideje na poti do trga. ARIS je pred dobrim letom nastal iz potrebe Slovenije po inovacijski rasti. Razvija se v agencijo, ki bo zmogla celostno in strateško podpirati podobne iniciative na nacionalni ravni.  Evropska unija in države članice si želimo okrepiti tehnološko suverenosti, ki temelji na konkurenčnih prednostih Evrope za ohranitev delovnih mest v Evropi. Slovenija si pod okriljem MVZI s pomočjo ARIS želi ponovnega vzpona na inovacijskih lestvicah. Z roko v roki delamo zato, da bi odlično slovensko in evropsko raziskovalno delo pretvorili v odlične inovacije ter močno slovensko in evropsko sodelovanje na trgih prihodnosti v korist državljanov Slovenije in Evropske unije. Kot članica upravnega odbora EIC in direktorica ARIS se seveda počutim del obeh zgodb, ki pa sta pravzaprav ena.«