Sporazum o vprašanjih nasledstva je bil podpisan 29. junija 2001 na Dunaju in uveljavljen skoraj tri leta kasneje, 2. junija 2004, kar je 30 dni po tem, ko je Hrvaška kot zadnja država naslednica generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) kot depozitarja sporazuma obvestila o zaključku postopka ratifikacije.

Glavni cilj Sporazuma je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi, skladno s pravili mednarodnega prava. Sporazum je edini veljaven mednarodnopravni akt, ki obravnava večino vprašanj v zvezi z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in so ga ratificirale vse države naslednice nekdanje SFRJ. Kot tak predstavlja trdno podlago za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti glede nasledstva.

Kot je poudarila ministrica Fajon, ključni namen prizadevanja za ureditev nasledstvenih vprašanj ni pridobitev dodatnih materialnih koristi za posamezno državo naslednico, ampak je še pomembnejše zavedanje, da je uveljavitev dogovorov in izpolnitev sporazuma v dobri veri sestavni del vladavine prava, ki je za nas zelo pomembna.

Slovenija si za polno uresničitev Sporazuma o vprašanjih nasledstva prizadeva tudi v kontekstu širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Brez ureditve odprtih vprašanj preteklosti ni mogoče zagotoviti čvrstih temeljev za sobivanje in tvorno sodelovanje držav naslednic v Evropski uniji. Ureditev teh vprašanj je zato ena prvih stopnic na poti širitve.

Dosežki Sporazuma o vprašanjih nasledstva

Ob vseh teh širših ciljih, ki jih Slovenija zasleduje pri prizadevanjih za dokončno ureditev še odprtih nasledstvenih vprašanj, zaradi česar smo v teh prizadevanjih pogosto kritični ter opozarjamo na prepočasno uresničevanje sporazuma, pa niso zanemarljivi tudi konkretni dosežki:

Slovenija je na podlagi sporazuma prevzela v last vse nepremično in premično premoženje  nekdanje federacije, ki se je nahajalo na območju Slovenije v času njene osamosvojitve. Sloveniji pripada  14 odstotkov vrednosti nepremičnega premoženja diplomatsko konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ v tujini in je že prevzela  13 nepremičnin v različnih svetovnih regijah in enak delež v kupninah za pet nepremičnin, ki so jih države naslednice skupaj prodale, kar pomeni skoraj 12 mio EUR finančnih sredstev, ki jih ministrstvo namenja za vzdrževanje in nakup nepremičnin za slovensko diplomatsko-konzularno mrežo v tujini. Prav tako je Slovenija prevzela več kot 230 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so se nahajala v diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Zdaj jih uporablja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve za lastne potrebe. Slovenija je pridobila tudi 16 odstotkov razpoložljivega finančnega premoženja nekdanje federacije, kar pomeni približno 220 milijonov evrov. Z vidika pristojnosti Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je pomembno tudi to, da smo v skladu s Sporazumom iz Diplomatskega arhiva v Beogradu prevzeli preko 100 originalov mednarodnih pogodb, katerih depozitar je bila SFRJ, nanašajo pa se izključno na ozemlje Slovenije. Slovenija je na podlagi sporazuma prevzela 13 originalnih zapisov slovenskih celovečernih filmov, ki so bili na podlagi dogovora leta 1968 predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. V skladu s posebnim dvostranskim dogovorom je Slovenija plačala stroške hrambe filmov.

Ne gre tudi pozabiti, da so bila nekatera pomembna finančna nasledstvena vprašanja, predvsem tista, ki zadevajo razdelitev dolgov nekdanje skupne države, razrešena s posebnimi dogovori še pred uveljavitvijo Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

"Ureditev še odprtih vprašanj nasledstva ostaja sestavni del slovenskih zunanjepolitičnih prioritet. Ko si danes prizadevamo za njihovo razrešitev, se še kako zavedamo, da je za to potrebna politična volja. Zavedamo pa se tudi, da ureditev vprašanj iz preteklosti omogoča gradnjo svetlejše prihodnosti," je poudarila ministrica Fajon.

Prizadevanja Slovenije za polno uresničitev Sporazuma

V tem duhu bo Slovenija še naprej promotorka polne uresničitve sporazuma, pri čemer bo posebno pozornost še naprej posvečala vprašanju nasledstva predmetov kulturne dediščine, vključno z nasledstvom arhivov. Dokončno je treba zagotoviti prost in neoviran dostop do vseh arhivov nekdanje skupne države, pri čemer si lahko pomagamo tudi z rešitvami, ki jih zagotavlja sodobna tehnologija, to je digitalizacijo arhivskega gradiva, ki predstavlja skupno dediščino. Prav tako bo Slovenija nadaljevala aktivnosti na področju razdelitve morebitnih še obstoječih dolgov do tretjih držav ali mednarodnih organizacij, kjer je naša prva skrb pridobiti vse relevantne informacije in podatke, ki dokazujejo dejanski obstoj in skupno odgovornost vseh držav naslednic za te dolgove.

V skladu s Sporazumom se vsa odprta nasledstvena vprašanja urejajo s soglasjem vseh držav naslednic. To je včasih lahko ovira za hitrejši napredek, istočasno pa je garancija za spoštovanje tega, kar je v dobri veri dogovorjeno. Doseganje soglasja zahteva veliko mero fleksibilnosti in pripravljenosti za kompromis, predvsem pa zahteva reden in odprt dialog med vsemi državami naslednicami. Prav s tem namenom je ministrica Fajon lani sklicala prvi sestanek zunanjih ministrov vseh držav naslednic, ki je omogočil ponovno oživitev ohromljenega dialoga na ravni visokih predstavnikov, odgovornih za izvajanje sporazuma. Slovenska visoka predstavnica za nasledstvo Mateja Vraničar Erman pa je z vztrajnim dvostranskim dialogom z ostalimi visokimi predstavniki za nasledstvo organizirala neformalno zasedanje Stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov za nasledstvo ter spodbudila razpravo o prihodnosti urejanja nasledstvenih vprašanj.

Slovenija je odločena, da bo tudi naprej spodbujala reden dialog na vseh ravneh, tako strokovnih kot političnih. Temu je posvečen tudi poziv ministrice Fajon državam naslednicam, da "zberemo politično voljo in modrost, da še odprta vprašanja razrešimo v korist vseh naših državljanov."