V alpsko mrežo gorniških vasi je vključenih 40 krajev iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirolske in Švice. Poleg Luč sta slovenski gorniški vasi tudi Jezersko in Dovje-Mojstrana, na vstop pa se pripravlja Baška grapa.

Zbrane so uvodom nagovorili župan občine Luče Klavdij Strmičnik, generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, predsednika Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in Avstrije Wolfgang Schnabl ter, v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev. Izpostavila je slovensko predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2023-2024, s sloganom Kakovost življenja v Alpah za vse, ki je tesno povezan z letošnjo temo letnega srečanja. Na spoštljivem odnosu do dediščine temeljimo svojo prihodnost in identiteto. Dediščina namreč ni neka ostalina preteklosti, temveč nam daje podlago, korenine, da se razvijamo kot posamezniki in kot skupnost, je njen kvas in vezivo med generacijami, je poudarila Bratina. Velika zahvala pri udejanjanju projekta gorniških vasi gre planinskim zvezam pogodbenic Alpske konvencije. Tudi Planinska zveza Slovenije je svoje poslanstvo prepoznala v spodbujanju povezovanja gorništva z lokalnim razvojem ter k temu pritegnila gorske kraje, za kar ji gre velika zahvala.

Letno srečanje v Sloveniji je priložnost za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks ter za razpravo o načinih, kako dediščino ohraniti in promovirati ter jo vključiti v življenje gorniških vasi. V uvodnih predavanjih so predavatelji predstavili gastronomsko (dr. Janez Bogataj), pastirsko (dr. Borut Juvanec) in glasbeno dediščino (Simona Moličnik in Ana Strmčnik), vključenost v aktivnosti Slovenske turistične organizacije pa je predstavila Romana Zorman. V popoldanskem času so se udeleženci srečali z lokalno dediščino Luč in njene okolice.

Stavbna dediščina je gotovo eden najbolj prepoznavnih prostorskih elementov preteklega ravnanja. Ne le njeno ohranjanje, pomembna je tudi skrb, da pri gradnji ali prenovi ustvarjamo novo kakovost v prostoru, novo prihodnjo dediščino. Na vprašanja, kako trajnostno prenavljati ali graditi, odgovarja tudi razstava z naslovom Constructive Alps, ki je spremljala dogodek, na kateri so lahko udeleženci prepoznali številne dobre primere trajnostne prenove in gradnje, med njimi tudi nagrajeno prenovo Šenkove hiše v gorniški vasi Jezersko. Predstavljenih je 31 projektov, ki so jih izbrali izmed 240 prijavljenih projektov na mednarodni arhitekturni natečaj Constructive Alps 2022, ki sta ga že šestič organizirali Švica in Lihtenštajn, pogodbenici Alpske konvencije.

Gorniške vasi kot turistična znamka temeljijo na mehkem turizmu: na pohodništvu, opazovanju in doživljanju narave, krajine, gorskega miru ter lokalnih posebnosti, imajo osnovno raven nastanitve in prehrane. Ne temeljijo na množičnosti, ohranjajo pa lokalne vire in s tem dajejo gospodarsko osnovo lokalnemu prebivalstvu ter jim omogočijo, da ostajajo v gorskih območjih.