V sklopu konference so bili izpostavljeni ukrepi in aktivnosti, ki so na voljo podjetjem pri mednarodnem gospodarskem povezovanju, ter povezovanje podjetij, gospodarske diplomacije in slovenskih poslovnih klubov, kar je prispevalo k bogatemu izmenjavanju idej in izkušenj med udeleženci. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skrbi za večanje prepoznavnosti Slovenije kot privlačne destinacije za naložbe z visoko dodano vrednostjo. Udeleženci so izpostavili pomen takšnih konferenc kot je Slovenski globalni forum, za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

Krepitev globalnih ambicij

Jernej Salecl, generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je z zbranimi delil možnosti gospodarske krepitve slovenskih podjetij, ki vstopajo na tuj trg.  Slovenija na evropskem zemljevidu izvaža 54,9 milijard. »V 15 držav izvažamo skoraj 74 odstotkov. Top pet izvoznih držav, kamor Slovenija izvaža so Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija. Kar je pomembno, je krepitev globalnih ambicij,« je povedal Salecl. V ta namen so slovenska predstavništva z ekonomskimi svetovalci, veleposlaništvi, konzulati in stalnimi predstavništvi pri mednarodnih organizacijah, v pomoč podpori podjetjem. S tem je vstop na tuje trge olajšan. »Ambicije krepimo skupaj. Podpora skozi partnerske agencije – Spirit Slovenija, Slovenski podjetniški sklad, SID banka, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije so tiste, ki predstavljajo pomembno podporo slovenskim podjetjem,« je še dodal Salecl.

Povedal je, da je slovensko gospodarstvo v globalnem merilu uspešno, vendar je trenutno izvoz fokusiran v EU države, kjer je 25 milijardni trg, na zahodu pa imamo trg Severne Amerike, na vzhodu azijski trg. Na obeh trgih je za preko 30 milijard priložnosti za izvoz, zaradi česar so pomembne globalne ambicije slovenskega gospodarstva, »zato bodimo bolj ambiciozni v delih sveta, kjer še nismo tako prisotni, naša diplomatska mreža se širi in je na voljo za pomoč in podporo.« 

Treba je imeti pogum in iti v svet

Kot primer velikega uspeha se je dr. Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesoft, osredotočil na strategije in izzive prodaje visokotehnoloških izdelkov na globalnem trgu, pri čemer je delil svoje bogate izkušnje in nasvete glede uspešnega trženja in prodaje teh izdelkov v različnih državah po svetu. »Potrebno je iti v svet, izkušnje so potrebne. Diplomacija, ministrstva in zbornice, delujejo v podporo podjetjem, vendar včasih to ni dovolj. Distributerji, prodajni kanali in strateški partnerji so tisti, s katerimi se odpre okno v svet in pomagajo pri ključnih elementih posla. Na dolgi rok delujejo samo lastne prodajne mreže, v tem primeru je uspeh zagotovljen,« je dejal Knez. Kot ključne mejnike v podjetju Dewesoft je izpostavil programsko opremo, celovite rešitve in lastno prodajno mrežo. »Vse to je povzročilo, da podjetje Dewesoft v zadnjih letih raste zelo hitro,« je dodal Knez. V lanskem letu so presegli 100 milijonov evrov prometa. Obstajajo pa tudi nevarnosti, Knez je izpostavil kibernetske grožnje in prepovedi poslovanja. Želi si, da skupaj s slovensko vlado in diplomacijo ustvarijo okolje, kjer lahko slovenska podjetja dobijo pomoč. V zaključku pa je izpostavil, da je pomembno, da smo drugačni in ponosni na Slovenijo.

Odgovor na vprašanje, kako privabljati velike investicije v Slovenijo, je ponudil Gregor Makuc, direktor Korporativnih zadev in član uprave Leka d. d. Njihova 400 milijonov evrov vredna naložba v visokotehnološki center v Lendavi bo prinesla nizke obremenitve naravnega okolja, vertikalno integrirano oskrbo, 300 novih delovnih mest, dostopno zdravljenje z biološkimi terapijami. »Slovenija bo postala razvojno-proizvodno središče za biološka zdravila,« je izpostavil Makuc. V nadaljevanju je pojasnil, zakaj je bila Slovenija, Lendava in Lek zmagovalna kombinacija za to naložbo. »Lek je eno izmed najuspešnejših podjetij v Sloveniji, ki je zgradilo močno blagovno znamko, ima znanje in izkušnje, predvsem pa zmožnost nenehnega izobraževanje procesov. V Sloveniji postavljamo »benchmark«, da se konkurenca prilagaja nam in ne mi njim,« je dodal Makuc. Izpostavil je tudi pomembnost podpornega okolja, vključevanje ministrstev in kabineta vlade, finančne spodbude, davčne olajšave, podporo izobraževalni institucij. »Na koncu je odtehtalo sodelovanje, saj smo dokazali, da je lahko uspešno, hitro in učinkovito,« je zaključil Knez.

Kako v Slovenijo pritegniti nove naložbe z visoko dodano vrednostjo

Zaključna okrogla miza z naslovom »Kako v Slovenijo pritegniti nove naložbe z visoko dodano vrednostjo« je združila podjetnike in globalne menedžerje, ki so z udeleženci delili poglede na ključne dejavnike, ki privlačijo tuje naložbe z visoko dodano vrednostjo. Razpravljali so o prednostih in izzivih, s katerimi se soočajo podjetja pri ustanavljanju in širitvi svojih dejavnosti v Sloveniji, ter o ukrepih, ki jih država ponuja za povečanje privlačnosti za tovrstne naložbe. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport želi s strategijo za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pospešiti njegovo transformacijo in doseganje visoke dodane vrednosti. Strategija sledi viziji, da Slovenija postane novo evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij s strateškim ciljem, da dosežemo 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030.

Akcijski načrt zato temelji na treh stebrih:

1. nadgradnji in dekarbonizaciji obstoječih industrij,
2. novih produktih in novih industrijah,
3. privlačnosti Slovenije za inovacijske aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij.

Dr. Hubert Kosler, direktor družb Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija, je izpostavil pomen digitalizacije, saj v njihovem podjetju to pomeni višjo učinkovitost v poslovanju. »Brez uvajanja digitalizacije v naš proizvodni proces, ne bi mogli slediti tovarni prihodnosti. Naslavljamo tudi manjši CO2, uporabljamo daljinsko ogrevanje na sekance, skušamo maksimalno slediti 17 trajnostnim ciljem. Največje spodbude za investiranje so vlaganje v znanje, licence in super tehnologijo. To so osnovne smernice, ki jim sledimo pri investiranju,« je povedal Kosler.

Dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs je povedal, da ima Slovenija to prednost, da je država majhna in lahko državni mehanizem pomaga odpirati vrata gospodarstvu pri sodelovanju s tujino. Predstavniki ministrstev, občin ter ostali predstavniki vlade in podpornih gospodarskih institucij, so odprti za sodelovanje in podporo, in upoštevajo predloge in pobude, ki prihajajo iz gospodarstva. Predlagal je tudi večje vlaganje v blagovno znamko Made in Slovenia, ki bi podjetjem omogočila lažji vstop na nove trge.

Petra Štefanič Anderluh, General Manager Novartis LLC je povedala, da je Novartis investicijsko zelo aktiven v Sloveniji – od svojega prihoda od leta 2003 je investiral 3,4 milijarde evrov. »Naša proizvodna mesta dobro poslujejo in oskrbujejo svetovne trge z zdravili in imajo dobro finančno poslovanje, kar pomeni stabilnost tudi za prihodnje investicije. Slovenija predstavlja varno in stabilno državo, bi pa opozorila da investiranje ni tako enostavno, srečujemo se z eksternimi in internimi izzivi,« je izpostavila Štefanič Anderluh. Med eksternimi izzivi je izpostavila visoke davčne obremenitve, visoke stroške dela in kompleksnost pravno formalnih postopkov.  »Spodbude za investiranje, vlaganje v blagovno znamko, višanje dodane vrednosti in kader, so zelo pomembne, predvsem upoštevajoč tudi naravo delo in proizvodnih procesov. To je potrebno predvsem pri uvedbi novih tehnologij. Izpostavila bi, da samo vlaganje v opremo ni dovolj. Izredno pomembno je, da je to uravnoteženo z investiranjem v ustrezno znanje,« je še povedala Štefanič Anderluh.

Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab je izpostavil ambicijo Slovencev pri investicijah: »Podjetje lahko investira iz dobičkov, in mora biti dovolj profitabilno, da lahko investira«. Slovenci smo zelo skromni, delati moramo na tem, da imamo dobiček in da se dobiček investira nazaj v razvoj. Predlagal je, da bi se več državnega denarja vložilo v povečanje učinkovitosti upravnih postopkov, ki so ključni za izvedbo investicij v gospodarstvu.