S predlogom želimo urediti področje varovanja osebnih podatkov v okviru Evidence trga nepremičnin, ki javnosti omogoča vpogled v podatke o prodajah nepremičnin in s tem v nepremičninski trg. Pri tem je pomembno, da ima javnost vpogled v podatke o lastnostih prodane nepremičnine in približni lokaciji, ne pa tudi v osebne podatke pogodbenih strank. Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin osebni podatek in omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah, na primer prek podatkov v zemljiški knjigi, zaradi varstva osebnih podatkov po novem ne bi bila javen podatek.

Nikakor pa predlagane spremembe glede evidence trga nepremičnin ne predvidevajo zapiranja javnega vpogleda v transakcije z nepremičninami. Kupci, prodajalci, nepremičninski posredniki in druge zainteresirane osebe bi imeli še naprej dostop do podatkov o vseh transakcijah na trgu nepremičnin, o cenah in lastnostnih nepremičnin, kot tudi do podatka o približni lokaciji same nepremičnine, medtem ko bi podatek o identifikacijski oznaki nepremičnin lahko dobili ocenjevalci vrednosti nepremičnin za potrebe izvajanja ocenjevanja vrednosti nepremičnin.

Poenostavili bomo tudi postopek določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Ti modeli omogočajo, da pri izračunih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin upoštevamo vpliv različnih lastnosti nepremičnin na njihovo posplošeno vrednost. Obstajajo različni modeli, med drugim za stanovanja, pisarne, kmetijska zemljišča in gozdove.

Dosedanji postopki določanja teh modelov so se v določenem delu izkazali za pretirano obremenjujoče tako s kadrovskega kot tudi s finančnega vidika. Pripombe na poskusni izračun posplošene vrednosti so se v preteklosti pretežno nanašale na napačno evidentirane podatke o nepremičninah, zanimanje za javne razgrnitve predlogov modelov je bilo majhno, pripombe pa v veliki večini niso bile povezane z modeli vrednotenja, ampak z obdavčitvijo nepremičnin in podatki o nepremičninah. Poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin v postopku spreminjanja modelov in njihova javna razgrnitev tako nista dosegla svojega namena in nista prispevala k izboljšanju kakovosti modelov, zato predlagamo njuno ukinitev.

Se je pa izkazalo, da sodelovanje občin zaradi poznavanja lokalnega okolja in strokovne javnosti ustrezno prispeva h kakovosti modelov vrednotenja, zato bi ti dve fazi postopka ohranili kot pomembna gradnika kakovostnih modelov vrednotenja.

Zbirno potrdilo o vrednosti in podatkih vseh nepremičnin v lasti iste osebe bi bila lastnikom še naprej ves čas na voljo prek elektronskega vpogleda ali v fizični obliki na zahtevo, bi pa s predlogom zakona ukinili obvezno periodično pošiljanje teh potrdil v fizični obliki po pošti. Če bi v drugih postopkih ocenili, da je pošiljanje fizičnega potrdila potrebno zaradi seznanitev strank s podatki, bi to določili drugi predpisi.

Lastniki nepremičnin lahko že po veljavni ureditvi dokazujejo drugačno vrednost njihove nepremičnine od posplošene vrednosti v obliki zvišanja ali znižanja, s predlogom pa se ta postopek poenostavlja. Lastnik bo tako nestrinjanje s posplošeno vrednostjo izkazal s predložitvijo individualnega cenilnega poročila, organ vrednotenja pa bi v tem primeru preveril, ali je cenilno poročilo izdelano v skladu z mednarodnimi standardi vrednotenja in po zakonskih predpostavkah, ter tako pripravljeno individualno cenitev vpisal v evidenco vrednotenja namesto posplošene vrednosti.

Dodatno se bolj jasno določa postopek za prilagoditev vrednosti nepremičnin za primere, ko se zaradi okoliščin, kot je naravna nesreča, v kratkem obdobju spremeni vrednost nepremičninam na večjem območju. V teh primerih sicer že danes ni potrebno vsem lastnikom na tem območju vlagati posameznih vlog za ugotavljanje posebnih okoliščin, sedaj pa se jasno določa, da to nalogo opravi na predlog in na podlagi strokovnega poročila geodetske uprave vlada in o tem izda sklep. Tako se vrednosti nepremičninam na prizadetem območju spremenijo v najkrajšem času in brez stroškov za posamezne lastnike.

Predlagamo tudi spremembo cenzusa za model vrednotenja za elektrarne, ki glede na postavljene kriterije trenutno zajame tudi fotovoltaične inštalacije na strehah objektov. Za lastnike malih elektrarn pomeni vsakoletno izpolnjevanje in pošiljanje vprašalnikov dodatno breme, zato bi kriterije dvignili tako, da ta model zajamejo le močnejše elektrarne (nad enim megavatom).