»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo verjamemo, da umetna inteligenca stoji na treh stebrih: znanje, etika in zakonska ureditev. Za koristno rabo umetne inteligence moramo biti opremljeni z znanjem in digitalnimi kompetencami ter z določeno etično zrelostjo, njena uporaba pa mora biti regulirana. Prvi pogoj za etično rabo umetne inteligence, ki dela v dobro ljudi in planeta, so izobraženi in osveščeni uporabniki. Umetna inteligenca je naše izredno zmogljivo orodje, a le takrat, če jo uporabljamo na etičen način,« je na drugi nacionalni konferenci o umetni inteligenci na Gradu Jable med drugim dejala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. 

Po njenih besedah tudi za umetno inteligenco veljajo trije zakoni robotike, kot jih je zapisal Isaac Asimov: robot ne sme škodovati človeku; robot mora ubogati ukaze ljudi, razen če so v nasprotju s prvim zakonom; robot mora varovati svojo lastno eksistenco, dokler to ni v nasprotju s prvim ali drugim zakonom. 

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprla predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila pomen nadzora nad umetno inteligenco. »Tu smo zato, da sodobnim Halom preprečimo svojeglavost, izmišljevanje podatkov, izpopolnjevanje do ravni, ko jih ne bo več mogoče vzgajati,« je dejala predsednica, pri čemer se je sklicevala na film 2001: Vesoljska odiseja. Ob tem je dodala, da je ključno, da »najdemo načine, da se napoved iz Kubrickovega filma nikoli ne bo mogla uresničiti«. 

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo, da se odvija že druga nacionalna konferenca o umetni inteligenci: »V diplomaciji se z umetno inteligenco srečujemo na dva načina: z uvajanjem umetne inteligence v naše vsakdanje delo in z aktivnim sodelovanjem v multilateralnih naporih in iniciativah na področju umetne inteligence.« Opozorila je, da bo v Centru odličnosti 6. in 7. junija mednarodna konferenca Gradnja mostov med jeziki: Umetna inteligenca, osredotočena na človeka, ki jo organizirata Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju s Fundacijo Anne Lindh. 

Obrambni minister Marjan Šarec pa je ob primerjavi potenciala in tveganj pri umetni inteligenci povedal, da obrambno ministrstvo ukrepe kriznega odzivanja posodablja in preverja na nacionalnih vajah in na vajah kriznega upravljanja EU in Nata. »Prepričan sem, da ima umetna inteligenca potencial, da spremeni svet na bolje. Vendar pa moramo to tehnologijo razvijati in uporabljati pametno in odgovorno,« je še dejal Šarec. 

Na konferenci so sodelovali predstavniki ministrstev, Gospodarske zbornice Slovenije ter akademsko–raziskovalnih ustanov. Med njimi je na panelni razpravi o novi evropski zakonodaji in izvajanju Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji (NpUI) imela uvodni nagovor državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je spomnila, da smo »v okviru izvajanja ukrepov NpUI že financirali vrsto projektov, predvsem z vidika razumevanja sprememb, ki jih bo umetna inteligenca prinesla v družbo, kot so problematika kadrov, spremembe delovnih mest, problematika zasebnosti, problematika regulacije in spremljanje stanja na področju umetne inteligence«. Poleg tega smo po njenih besedah na Ministrstvu za digitalno preobrazbo začeli aktivnosti za implementacijo Akta o umetni inteligenci, kar bo zahtevalo kompleksno strukturo sodelovanja med nadzornimi organi na nacionalni ravni in ravni EU, da zagotovimo, da bo režim za razvoj in uvajanje umetne inteligence enak in koherenten po celotni EU.  

Na panelni razpravi je sodeloval tudi strokovni sodelavec Samo Zorc, predstavitev projektov in izdelkov podjetij ter raziskovalnih organizacij na področju umetne inteligence pa je moderiral prav tako strokovni sodelavec Martin Marzidovšek.