Osrednja tema letošnje konference je bila vloga kolesa pri dnevni mobilnosti in vprašanju, kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja. Tako z zakonodajnega, finančnega in družbenega vidika kot tudi socialnega vidika.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo stremijo k zmanjšanju deleža poti, opravljenih z osebnimi vozili in zmanjšanju števila kilometrov, opravljenih z motornimi vozili v urbanih središčih, kar prispeva k izboljšanju kakovosti zraka v mestih. Za dosego ciljev spodbujajo urbano mobilnost v smeri večje rabe aktivnih oblik mobilnosti (hoja, kolesarjenje) ter uporabe javnega potniškega prometa. Kolesarjenje kot oblika trajnostne mobilnost v kombinaciji z javnim potniškim prometom je odlična alternativa trenutno preobsežnemu motoriziranem prometu, zato želijo na ministrstvu pristojnemu za prometno politiko dati jasen signal, da je za uspeh razvoja kolesarjenja kot oblike trajnostne mobilnosti, pomembno sodelovanje z vsemi deležniki na področju kolesarstva - tako z vidika infrastrukture kot spremembe potovalnih navad in prometne kulture ter izboljšanje kvalitete bivanja vseh. 

Ključni poudarki 

V uvodu v konferenco so udeležence nagovorili Uroš Vajgl, docent Rok Žnidaršič in Dirk Jan Nauta. Uroš Vajgl, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je uvodoma predstavil nekaj statističnih podatkov, a hkrati poudaril, da realno življenje ne vsebuje le suhih dejstev – pomen daje človekovem zdravju, okolju in užitku ter nenazadnje, pomenu krajšega potovalnega časa od točke A do točke B. Izpostavil je pomen kakovostne infrastrukture in hkrati tudi pomen lastne volje do spremembe potovalnih navad. Namreč le tako lahko razvijemo zdravo kolesarsko kulturo v državi.

Docent Rok Žnidaršič, podžupan Mestne občine Ljubljana, je izpostavil, da je najbolj zanesljiv način, kako priti do cilja v Ljubljani, vsekakor kolo, kar v mestu Ljubljana upoštevajo tudi pri pripravi nove celostne prometne strategije in snovanju Vizije Ljubljana 2045. Trenutno se posvečajo preveritvi shem mestnih avtobusnih linij in umeščanju kolesarske infrastrtukture v prostor v navezavi na državno kolesarsko omrežje ter drugim ukrepom v podporo trajnostne mobilnosti. Spregovoril je tudi nekaj besed o iskanju idealnih shem intermodalnih točk na vseh ključnih vozliščih v mestu, saj le učinkoviti in kakovostni dostopi do različnih modalnih načinov omogočajo možnost kombinacije različnih potovalnih načinov ter s tem bolj učinkovito premikanje po mestu.

Dirk Jan Nauta, odpravnik poslov Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Ljubljani, je v ospredje svojega govora postavil pomembnost aktivne mobilnosti za kakovost življenja. Poudaril je deljenje izkušenj in medsebojno sodelovanje, kot edini način odgovarjanja na vprašanja, ki jih prinaša želja po večji trajnostni mobilnosti. Poleg tega je razglasil nagrajence treh koles Gazelle iz Nizozemske, ki so jih prejeli Igor Juričan, Eva Dušak in Katra Zajc.  

Kristof De Mesmaeker iz Javne službe za mobilnost mesta Bruselj je predstavil belgijski Regionalni načrt mobilnosti Good Move (prevedeno iz angleškega jezika pomeni Dober premik), ki se osredotoča na šest področij, ki vplivajo na izboljšanje kolesarske izkušnje, s tem pa na povečanje števila ljudi, ki bi avto zamenjali za kolo. Teh šest kategorij, dobra soseska, dobre povezave, dobre storitve, dobre odločitve, dobro partnerstvo in pravo znanje, pomaga narediti kolesarstvo bolj dostopno, ugodneje, varneje, udobneje in bolj množično. Na koncu svojega predavanja je poudaril, da lahko samo s sodelovanjem, željo, politično voljo in potrpežljivostjo v svoja življenja pripeljemo spremembe za boljše življenje. 

Tadej Žaucer z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je predstavil kako lahko s subvencijami za e-kolesa spodbudimo več opravljenih poti s kolesom. Pomemben del svojega predavanja je posvetil težavam trajnostne mobilnosti v praksi – veliko je govora o kolesarjenju in izboljšanju kolesarske izkušnje, a v praksi še vedno prihaja do dajanja prednosti avtomobilom. Predvsem kolesarska infrastruktura je, po mnenju Tadeja Žaucerja, še vedno grajena s sklepanjem kompromisov in ne prioritetno. Pomemben delež pri spreminjanju potovalnih navad pa seveda opravijo tudi mehki ukrepi, ki jih izvaja država, na primer izdelava načrtov za izvajanje parkirnih politik, izdelave mobilnostnih načrtov. 

Marco Mulder, strasten prometni načrtovalec in predstavnik Nizozemske ambasade kolesarjenja je razkril pet ključnih potreb vsakega kolesarja in ključne prednosti kolesa v primerjavi z avtom. Kot glavne prednosti je izpostavil dostopnost parkiranja kolesa in izogibanja se prometnim zamaškom. Na primeru Nizozemske je pokazal, da se tudi za daljša potovanja splača kolesariti, oziroma kolesarstvo kombinirati z drugimi oblikami trajnostnega in javnega transporta. Poudaril je prizadevanje Nizozemske, da bi bilo kolesarjenje čim varneje, udobno ter, da bi imelo zelo dobre infrastrukturne in med-transportne povezave.  

Vita Kontić Bezjak, sodelavka Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana, je predstavila napredek Ljubljane pri razvoju kolesarjenja. Poudarila je, da je za Ljubljano ključno, da se še naprej razvija kot mesto za ljudi, ne za pločevino. Predstavila je okvirni načrt za prihodnji razvoj Ljubljane na področju izboljšanja infrastrukture in storitev za kolesarje ter zagotavljanja boljše dostopnosti, s čimer bodo ljubljanske ceste, ulice in javni prostor še bolj kakovostno urejeni. Svoje predavanje je zaključila z napovedjo Parka varne mobilnosti in Kolesarskega centra Stožice kot dolgoročnega načrta prestolnice. 

O pomenu kolesarskih parkirišč je spregovorila Lea Rikato Ružič, prometna načrtovalka pri podjetju PNZ d. o. o. ter predsednica Ljubljanske kolesarske mreže. Predstavila je trenutno stanje parkiranja koles v primerjavi z avtomobilskimi parkirišči, in izzive za prihodnost, pri čemer je kot posebnost izpostavila izziv parkiranja in polnjenja e-koles, ki se v družbi vse bolj popularizirajo. 

Matej Vovk z Nacionalnega centra za upravljanje prometa RS je delil najnovejše podatke o kolesarski infrastrukturi in storitvah ter težave, s katerimi se soočajo iskalci le teh. Predstavil je formate in platforme za iskanje podatkov o kolesarski infrastrukturi, a poudaril, da te pogosto trenutno še ne dajejo informacij, ki bi bili pomembni za načrtovanje poti kolesarja. 

Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je predstavil izzive, s katerimi se soočajo zaposlovalci pri uvajanju trajnostne mobilnosti. Ustavil se je predvsem pri dejstvu, da vodstveni kadri po navadi ne poznajo potreb svojih zaposlenih in tako ne zagotovijo varne hrambe koles, hkrati pa je državna zakonodaja zahtevna, kar se tiče pridobivanja soglasij za gradnjo zaprtih kolesarnic.

Katarina Sladoljev z Razvojne agencije Sora je delila dobre prakse spodbujanja trajnostne mobilnosti v podjetjih v poslovni coni Trata v Škofji Loki. Ilustrirala je, zakaj so se lotili prenove mobilnosti v omenjeni poslovni coni in kako so prenovo izvedli v skladu z željami in potrebami zaposlenih. Predstavila je kampanje za povečanje trajnostne mobilnosti Kolesarimo na delo, Avto naj bo doma, kolikor se da, Z družbo v službo in Zimski dan kolesarjenja, ki spodbuja trajnostno mobilnost v vseh vremenskih razmerah.

Zaključki okrogle mize

Na okrogli mizi so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter predstavniki gospodarstva iskali rešitve za spodbujanje kolesarjenja kot oblike dnevne mobilnosti.

Ozaveščevalne aktivnosti, kot je kolesarska konferenca, prispevajo k spremembi potovalnih navad v Sloveniji, kar posledično vpliva tudi na kakovost življenja in izboljšanje javnega zdravja. Organizacija konference predstavlja izjemno priložnost za srečanje strokovnjakov in predstavnikov politike s področja trajnostne mobilnosti in povezanih področij iz Slovenije in tujine, za prenos znanj in praks med njimi, s tem pa za dvig kompetenc zaposlenih v občinskih upravah, regijah in nevladnem sektorju.

Konferenco je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in s pomočjo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske. Za tehnično-organizacijsko plat konference je poskrbela agencija za dogodke Creative Pro Adriatic d. o. o.