Konferenco pod naslovom »Umetna inteligenca – smeri razvoja in mednarodne sinergije« sta organizirala Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in Ministrstvo za digitalno preobrazbo, sodelovali pa so tudi Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Gospodarska zbornica Slovenije ter najbolj uveljavljene slovenske raziskovalne in akademske organizacije. Z uvodnim nagovorom je konferenco odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomen nadzora nad UI in opozorila na morebitne nevarnosti, če bi tehnologija postala preveč samostojna. "Tu smo zato, da sodobnim Halom, njegovim mlajšim bratrancem in sestričnam, preprečimo svojeglavost, izmišljevanje podatkov, izpopolnjevanje do ravni, ko jih ne bo več mogoče vzgajati," je dejala predsednica, pri čemer se je sklicevala na slavni prizor iz filma '2001: Vesoljska odiseja'. Ob tem je dodala, da je ključno, da "najdemo načine, da se napoved iz Kubrickovega filma nikoli ne bo mogla uresničiti."

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo, da se odvija že druga nacionalna konferenca o UI in opozorila: “Na drugačno prihodnost z umetno inteligenco se moramo pravočasno pripraviti, da bomo z njo varno in udobno sobivali, da ljudi opolnomočimo za napredno življenje in da razblinijo strahove". Z vidika diplomacije je pojasnila, da se ta z UI srečuje na dva načina: "z uvajanjem umetne inteligence v naše vsakdanje delo in z aktivnim sodelovanjem v multilateralnih naporih in iniciativah na področju umetne inteligence. Zavedamo se, da tudi v diplomaciji obstaja velik potencial uporabe, zato jo na določenih področjih slovenska diplomacija že uporablja." V Centru odličnosti bo 6. in 7. junija sledila tudi mednarodna konferenca Gradnja mostov med jeziki: Umetna inteligenca, osredotočena na človeka, ki jo prav tako organizira ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, in sicer v sodelovanju s Fundacijo Anne Lindh.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je v nagovoru izrazila prepričanje, da UI stoji na treh stebrih: znanje, etika in zakonska ureditev. Minister za obrambo Marjan Šarec pa je povedal, da ima UI velikanski potencial, da spremeni svet na bolje, ob pogoju da se jo razvija in uporablja pametno in odgovorno.

Konferenca je potekala v treh panelih. Prvi je obravnaval novo zakonodajo Evropske unije ter izvajanje Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe UI. Uvodno predavanje je imela državna sekretarka Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić. V panelu, ki ga je moderiral dr. Aleš Dobnikar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, so sodelovali dr. Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Vasilka Sancin s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Samo Zorc z Ministrstva za digitalno preobrazbo, ter mag. Jure Jeraj iz podjetja Result. Govorci so se strinjali, da je nova zakonodaja EU, potrjena marca letos v Evropskem parlamentu, nujna za nadzor nad sistemi UI, države pa so odgovorne za njeno uvedbo v nacionalni pravni okvir. Med drugim so ugotovili, da pri izvajanju Nacionalnega programa UI prihaja do zamud, zato bo potrebno pospešiti implementacijo evropske zakonodaje.

Drugi panel je obravnaval UI v povezavi s kibernetskimi grožnjami in zaščito pred hibridnim vojskovanjem. Uvodno predavanje je imel državni sekretar z Ministrstva za obrambo dr. Damir Črnčec, ki je izpostavil UI kot najsodobnejše orodje v novih oblikah vojskovanj. V panelu, ki ga je moderirala veleposlanica Sabina R. Stadler so sodelovali Andrej Fefer z Ministrstva za obrambo, Kristina Batistič iz podjetja Nil, Kory Golob iz Urada vlade za informacijsko varnost, dr. Domen Mongus s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Gorazd Božič z Arnesa ter veleposlanik Andrej Slapničar. Sogovorniki so se strinjali, da so teme groženj in zaščite z UI ključne pri doseganju prednosti ali pri zagotavljanju tako obrambe kot miru in odpornosti na vseh področjih družbe.

V tretjem panelu so predstavniki raziskovalnih organizacij, inštitutov ter podjetij predstavili 16 izbranih, zelo raznolikih in zanimivih slovenskih izdelkov s področja UI ter možne rešitve, ki koristijo gospodarstvu in javni upravi.

Tokratna, druga, nacionalna konferenca o UI je ponovno zbudila veliko zanimanja v strokovni in splošni javnosti, kar potrjuje potrebo po nadaljnjemu pogovoru o skupnemu sodelovanju pri določanju smernic, reševanju ključnih izzivov ter implementaciji in uporabi UI na vseh področjih. Hkrati je to tudi priložnost za konkretno uporabo slovenskega potenciala in znanja.

Prva nacionalna konferenca je potekala 6. novembra 2023.