Vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna

Vlada je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve odločila o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu, ki so med drugim povezane z nadomestili plač zaradi posledic poplav.

Ministrstvo za finance prerazporeja sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 450.000 evrov na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačilo delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki jim delodajalec zaradi posledic poplav ni mogel zagotavljati dela in jih je napotil na začasno čakanje na delo.

Ministrstvo za pravosodje prerazporeja sredstva iz svojega finančnega načrta v finančni načrt Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v znesku 406.000 evrov za izvedbo projekta prenove stavbe v Novem mestu.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo prerazporeja pravice porabe Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za obvezno gospodarsko javno službo za avtobusni in železniški promet v višini 150.000 evrov. Sredstva so med drugim namenjena subvencioniranemu prevozu dijakov, študentov in upokojencev ter vzdrževanju in podpori informacijskega sistema integriranega javnega potniškega prometa.

Vir: Ministrstvo za finance

V načrt razvojnih programov uvrščen nov projekt gradnje nadomestnega objekta Doma starejših Hrastnik

Na odboru je Vlada sprejela sklep, da v načrt razvojnih programov uvrsti nov projekt, in sicer gradnjo nadomestnega objekta Doma starejših Hrastnik, ki spada v skupino projektov za izvajanje enovitega sistema dolgotrajne oskrbe.

Dom starejših Hrastnik (dom) je javni socialnovarstveni zavod, ki izvaja institucionalno varstvo starejših oseb, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo proces staranja, niso sposobne samostojnega življenja in potrebujejo pomoč druge osebe v različnem obsegu. Zgrajen je bil leta 1982 kot dijaški dom in kasneje preurejen v dom starejših s kapaciteto 132 postelj. Dom ni funkcionalen in skladen s sodobnimi trendi socialnovarstvenih storitev na področju starejših oseb ter predpisi in standardi, ki urejajo prostorske karakteristike domov za starejše. Velika večina sob je tri- in štiriposteljnih, 90 odstotkov sob pa nima lastne kopalnice. Nima ustreznih prostorov za dnevno varstvo, za osebe z demenco, nima zunanjih sprehajalnih poti, parkirišč ter energetsko ni varčen, kar se odraža na stroških energije. 

Projektantske preveritve so pokazale, da zaradi statičnih in prostorskih pogojev na obstoječi lokaciji in objektu z rekonstrukcijo ni možno doseči optimalnega števila postelj, ustrezne strukture sob in standardov, prav tako pa ni mogoče zagotoviti ustreznih prostorskih pogojev za druge dejavnosti, zato je predvidena gradnja nadomestnega objekta.

Namen investicije je izgradnja nadomestnega objekta neto tlorisne površine 8.083,97 kvadratnega metra, ki bo zagotovil zadostne in ustrezne prostorske kapacitete za stanovalce, vključno z osebami z demenco, in vse manjkajoče prostore, ki bodo skladni z veljavnimi standardi in normativi. Objekt bo energetsko varčen, zagotovile pa se bodo tudi ustrezne zunanje površine za vse stanovalce, s čimer se bodo izboljšali bivalni pogoji. Z vzpostavitvijo čistih in nečistih poti ter možnostjo organiziranja sive, rdeče in bele cone bodo zagotovljene prostorske rešitve, ki bodo preprečevale širjenje virusnih okužb. Stanovalcem bo zagotovljeno tudi ustvarjalno, aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa.

Izgradnja nadomestnega objekta bo zagotovila kapacitete za namestitev 150 stanovalcev, ki bodo bivali v 11 bivalnih enotah, in sicer v petih bivalnih enotah s po osmimi enoposteljnimi in dvema dvoposteljnima sobama s kopalnico za osebe z demenco ter v šestih bivalnih enotah s po devetimi enoposteljnimi in tremi dvoposteljnimi sobami s kopalnico.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila nov projekt Umetna inteligenca in strojno učenje v statistiki

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila nov projekt Umetna inteligenca in strojno učenje v statistiki. Projekt je namenjen izpopolnitvi procesov z umetno inteligenco (UI) ali strojnim učenjem (SU) v uradni statistiki na način, ki bo zagotavljal prilagojenost procesov časovnim in kakovostnim zahtevam uporabnikov.

Cilj projekta je vzpostaviti enotno vhodno točko in ogrodje (tako imenovani angleško One-Stop-Shop) za vse zaposlene v evropskem statističnem sistemu (ESS), preko katerih je mogoče dostopati do skupnega okolja za uporabo in nameščanje rešitev na področju UI in SU, pridobivati znanje in pomoč pri uporabi teh orodij v splošnem in v skladu z zahtevanimi metodološkimi in implementacijskimi ogrodji, dobiti smernice o umestitvi takih procesov v lastne statistične procese in razvijati nove rešitve pri ustvarjanju uradnih statistik.

V projekt je vključenih 14 članic Evropske unije, Švicarska konfederacija in Kraljevina Norveška, ki sodelujejo v 13 delovnih skupinah (angleško Work Packages - WP). Šest od teh je podpornih in bodo implementirane za splošne procese, kot so upravljanje in koordinacija projekta, komunikacija z javnostjo, upravljanje s tehnično infrastrukturo, zbiranje in upravljanje z novimi in že obstoječimi rešitvami UI in SU, preverjanje in razvoj standardov, metodologij in implementacij ter zbiranje znanja in snovi za učenje. Sedem delovnih skupin je namenjenih raziskovanju dejanskim primerom uporabe. SURS bo s štirimi sodelavci vključen v tri podporne in tri delovne skupine.

Celotna vrednost projekta je ocenjena na 4.193.195,85 evra, od tega bo 3.983.536,04 evra (95 odstotkov) sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Ocenjena vrednost projekta za SURS je 158.046,82 evra, maksimalna evropska udeležba pri projektu bo znašala 150.144,48 evrov. Poleg stroškov dela je SURS pri izvedbi projekta predvidel še stroške udeležb na sestankih in konferencah. S slovensko udeležbo bomo poravnali razliko v deležu sofinanciranja (5 odstotkov).

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Sprememba izhodiščne vrednosti projekta, novelacija projekta Informacijski sistem za izvajanje CAP 2021-2024

Vlada je na seji sprejela tudi sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 spremeni izhodiščna vrednost projekta Informacijski sistem za izvajanje CAP 2021-2024.

V okviru projekta Informacijski sistem za izvajanje CAP 2021-2024 so načrtovana finančna sredstva za izgradnjo informacijskih sistemov za podporo izvajanju nove skupne kmetijske politike v skladu s strateškim načrtom skupne kmetijske politike in smernicami EU. V letu 2024 se izvaja izgradnja in nadgradnja informacijskih sistemov za podporo izvajanja intervencij v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP). Obseg predvidenih intervencij se je v novi SKP v primerjavi z obstoječo povečal najmanj za dvakratnik, prav tako pa so bile sprejete dodatne zahteve (v okviru EU in strateškega načrta skupne kmetijske politike), ki jih drugače kot z informacijsko podprtimi sistemi ni mogoče izvajati.

Glavni cilji projekta so:

• Informacijska podpora procesov na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
• Zmanjšanje administrativnih ovir in učinkovitejše, hitrejše poslovanje s strankami;
• Dokazovanje realnega stanja na terenu s pomočjo satelitskih posnetkov in sodobne tehnologije - zmanjšanje pozivov strankam na dopolnitev vlog;
• Pospešitev procesa obravnave vlog tako IAKS kot PRP zahtevkov;
• Izboljšana komunikacija do strank in njihovo neposredno vključevanje v proces vnosa in obravnav vlog in zahtevkov;
• Elektronsko in brezpapirno poslovanje in uvajanje novih tehnologij in procesov v skladu s priporočili in smernicami EU pri izvajanju SKP.

Za potreben razvoj modulov, ki bodo omogočili izvajanje nove skupne kmetijske politike in črpanje sredstev iz EU skladov v višini cca 390 milijonov evrov, se veljavna vrednost projekta zvišuje za 23,5 odstotka izhodiščne vrednosti projekta. Nova izhodiščna vrednost projekta tako znaša skoraj 18,7 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

Mnenje Komisije Državnega sveta k Poročilu Analize podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov za obdobje julij–november 2023

Vlada je sprejela Odgovor na Mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Poročilu Analize podatkov, zbranih na podlagi Odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov za obdobje julij–november 2023.

Vlada je dne 6. maja 2024 prejela Mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je na 20. seji dne 23. aprila 2024 seznanila s poročilom in v mnenju podala nekaj pobud in predlogov. Ob tem pojasnjuje, da je to poročilo prvi korak k sistematičnemu spremljanju cen in količin kmetijskih pridelkov glede na poreklo po posameznih verigah vrednosti v slovenskem agroživilstvu. Podatke mesečno pošilja 165 zavezancev (pridelovalci, posredniki, predelovalci, trgovci), z odredbo pa je določena velikost letnega prometa za posamezne skupine zavezancev, ki so dolžni pošiljati podatke o cenah količinah in poreklu določenih kmetijskih in živilskih proizvodov.

Vlada se strinja s stališčem komisije o pomembnosti jasnega vpogleda v razmerja znotraj agroživilske verige za pravilno delovanje trga ter izpostavlja sezonske razlike pri nekaterih proizvodih. Ustrezni podatki so ključnega pomena za sprejemanje informiranih odločitev in oblikovanje učinkovitih politik na področju kmetijstva in prehrane. Pri vzpostavitvi celotnega sistema od julija 2023 naprej si vlada prizadeva za zagotavljanje zanesljivih, celovitih in ažurnih podatkov, ki bodo omogočali transparentnost in učinkovito upravljanje agroživilske verige v korist vseh deležnikov.

Spremljanje podatkov po verigi od kmeta do trgovca se bo nadaljevalo brez večjih sprememb, Evropska komisija pa vzpostavlja nove opazovalne skupine (Observatorij EU) za proizvodne stroške, marže in trgovinske prakse, kar bo prispevalo k večji preglednosti podatkov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano