Sava je naša najdaljša in najbolj vodnata reka, Slovenci smo z njo tesno povezani, saj kar polovica naše države pripada njenemu porečju. Hkrati pa ima Sava z mednarodnim porečjem izjemno pomembno vlogo z vidika vodne diplomacije. Leta 2004 je začel veljati Okvirni sporazum o Savskem bazenu, ki so ga sklenile štiri pogodbenice, države naslednice nekdanje skupne države ob reki Savi.

Ob obeležitvi 20. obletnice sporazuma, je minister za naravne vire in prostor Jože Novak na današnjem dogodku poudaril, da je sporazum po vojni na zahodnem Balkanu omogočil čezmejno sodelovanje za trajnostno rabo vodnih virov, za vzpostavitev mednarodnega režima plovbe na reki Savi in, kar je najpomembneje, zmanjšanje nevarnosti pred poplavami, sušami in onesnaževanjem z vzpostavitvijo sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami. »Slovenija si od vsega začetka prizadeva za vzpostavljanje sinergij pri izvajanju regionalne Konvencije o varstvu reke Donave in Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu z vsebinami in sodobnimi orodji. Prav posebej smo ponosni na naš skupni uspeh z Sekretariatom Mednarodne komisije za Savski bazen pri vzpostavitvi učinkovitega Sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami v celotnem porečju Save,« je povedal minister.

Vzpostavitev in delovanje tega sistema zdaj omogoča pravočasno in natančno opozarjanje pred nevarnostjo poplav, česar leta 2014, ko so to območje prizadele hude poplave z veliko smrtnimi žrtvami in gmotno škodo, še ni bilo. Kot je povedal gostitelj dogodka, direktor Agencije za okolje mag. Jože Knez, je zdaj, ko smo še pod vtisom lanskoletnih poplav in se soočamo s posledicami podnebnih sprememb, jasno, da so ukrepi, kot je sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami, nujni. »Hvaležen sem savski komisiji, da so se tovrstne aktivnosti po katastrofalnih poplavah pred desetimi leti tako okrepile in da smo skupaj dosegli res velik napredek,« je povedal direktor.

Generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik je spomnila na slogan »Reka povezuje« in poudarila, da so takšni mednarodni sporazumi in sodelovanje pomembni predvsem za stroko. »Izmenjave izkušenj, dobrih praks, mnenj in dognanj krepijo stroko,« je povedala.

Dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor je kot ustanovni član savske komisije predstavil 20-letno pot, ki smo jo pogodbenice skupaj prehodile v tem času, ter ključne cilje, ki smo jih dosegli. Med njimi je eden najpomembnejših prav omenjeni mednarodni sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami v celotnem porečju Save, ki pa ga je v nadaljevanju podrobneje predstavil Dragan Zeljko, izvršni sekretar Mednarodne komisije za Savski bazen.

Pri uresničevanju že omenjenih ciljev okvirnega sporazuma so imeli pomembno vlogo prizadevni posamezniki. S strokovno in etično zavezanostjo so skrbeli za varovanje in upravljanje vodnih virov in na osnovi vodne diplomacije vzpostavili tvorno mednarodno sodelovanje ter prenos izkušenj in znanj med njimi. Tem posameznikom in institucijam smo v osrednjem delu današnjega dogodka izročili priznanja za izkazano delo.

Priznanja je podelil minister Novak, ki je ob tem povedal: »Ponosni smo na vzpostavitev kulture čezmejnega sodelovanja. Gre za številne ustanove, društva in posameznike, še posebej pa smo ponosni na vzpostavljanje sodelovanja z mlado generacijo. Današnja priznanja podeljujemo z željo, da se krog dejavnega čezmejnega sodelovanja širi in krepi naprej, dolvodno do Donave oziroma dobesedno od izvira do morja, to je Črnega morja in Sredozemlja,« je zaključil minister.

Priznanja so prejele institucije: Sekretariat Mednarodne komisije za Savski bazen, Agencija Republike Slovenije za okolje, Parlament mladih Savskega bazena, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Zveza geografov Slovenije, Društvo učiteljev geografije Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ter posamezniki: mag. Jože Papež (Hidrotehnik, d. o. o.), mag. Florjana Ulaga, dr. Peter Frantar in Janez Polajnar (vsi Agencija za okolje), Anže Logar (izdelovalec lesenih plovil), Stanka Koren (Direkcija za vode), Tomislav Zupančič (Društvo rečnih kapitanov Ljubljana) in dr. Mitja Bricelj (Ministrstvo za naravne vire in prostor).

Okvirni sporazum o Savskem bazenu

3. decembra 2002 so v Kranjski Gori države pogodbenice (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija) podpisale Okvirni sporazum o Savskem bazenu, ki predstavlja prvi razvojno usmerjeni večstranski mednarodni sporazum med naslednicami nekdanje SFRJ. Ob podpori Svetovne banke in nekaterih drugih mednarodnih dejavnikov je pomembno vlogo pri vzpostavitvi tega sporazuma, ki je začel veljati dve leti pozneje, torej leta 2004, odigrala prav Republika Slovenija. Danes je pogodbenic pet; sporazumu se je pridružila še Črna gora.

Na podlagi Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu je bila ustanovljena Mednarodna komisija za reko Savo. Komisija ima sekretariat s stalnim sedežem v Zagrebu, pod njenim okriljem pa deluje več strokovnih teles, katerih člani so strokovnjaki različnih profilov, ki prihajajo iz držav pogodbenic.

Povod za sklenitev Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu je bila tako imenovana Savska pobuda, ki je zaživela junija 2001. Zato je bil 1. junij proglašen za mednarodni Dan reke Save.

Dan reke Save

Leta 2007 je bil 1. junij proglašen za Dan reke Save.

Od skupno 947 kilometrov, kar 221 kilometrov Save teče skozi Slovenijo in velja za najdaljšo slovensko reko. Reka Sava s svojo prisotnostjo omogoča razvoj gospodarskih aktivnosti, regionalnega povezovanja med narodi in na ta način prispeva k boljšemu stanju voda ter predvsem večji kakovosti življenja prebivalcev, še zlasti živečih ob reki Savi.