"Z veleposlanikom sva govorila o tem, kaj lahko naredita Slovenija in mednarodna skupnost za nadaljevanje pogajanj o premirju, o izpustitvi talcev in zaščiti civilistov. Naslednji diplomatski koraki so udeležba predsednika vlade na humanitarni konferenci v Jordanij in pogajanja o ameriški resoluciji v VS o premirju in izpustitvi talcev. Slovenija bo vztrajala, da nadaljujemo s pritiski na Izrael in na mednarodno skupnost ter da čimprej dosežemo trajno premirje v Gazi," je ob predaji diplomatske note poudarila ministrica Tanja Fajon.

Veleposlanik Države Palestina Salah Abdel-Shafi se je Sloveniji zahvalil za načelno držo glede spoštovanja mednarodnega prava in zagovarjanja pravice Palestincev do samoodločbe. Slovensko priznanje Države Palestine je označil kot pomemben prispevek k miru.

Slovensko priznanje Države Palestine

Vlada Republike Slovenije je postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja 2024, s čimer je naredila odločen in nepovraten korak v tem postopku. "S tem Slovenija pošilja jasno sporočilo o nujnosti vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in rešitvi dveh držav," je ob tem poudarila zunanja ministrica Fajon.

30. maja 2024 je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog sklepa za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države in ga poslala v potrditev Državnemu zboru. Slednji je na izredni seji 4. junija 2024 z 52 glasovi za in nobenim proti izglasoval slep, da Republika Slovenija prizna neodvisno in suvereno Državo Palestino. Slovenija je s tem postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Državo Palestino.

Dan za tem, 5. junija 2024, je ministrica Fajon v Ljubljani palestinskemu veleposlaniku Salahu Abdel-Shafiju predala noto o slovenskem diplomatskem priznanju Države Palestine in istočasni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Državo Palestina.

Zakaj priznanje zdaj

Ne moremo in ne smemo več čakati. Priznanje Palestine kot države je dokončna potrditev dolgoletnega slovenskega stališča, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav.

Ministrica Tanja Fajon v Državnem zboru

Vojna v Gazi je terjala že več kot 36 tisoč mrtvih in 80 tisoč ranjenih, od tega polovico otrok, več kot deset tisoč ljudi je pogrešanih. Humanitarna situacija v Gazi je nevzdržna, ministrica Fajon jo je poimenovala "pekel na zemlji", v katerem vsakih 10 minut umreta dva otroka. Pogajanja o premirju kljub pozivom mednarodne skupnosti niso bila uspešna, spopadi in nasilje nad civilisti se kljub pozivu Meddržavnega sodišča v Haagu nadaljujejo. Številne države so se po sporazumih iz Osla pred 30 leti držale strategije, po kateri bi priznanje Palestine sledilo mirovnemu sporazumu, kar žal ni bilo uspešno.

Slovenija je postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja 2024, saj je prepričana, da doseganje miru in stabilnosti v regiji temelji na rešitvi palestinskega vprašanja - vzpostavitvi dveh držav, pri čemer je potrebno palestinskemu narodu najprej priznati in zagotoviti izpolnitev pravice do samoodločbe. Politična rešitev dveh držav, ki živita druga ob drugi, v varnosti in miru, je edina možna rešitev za Izrael in Palestino.

Tudi strokovnjaki ZN na področju človekovih pravic so v začetku junija 2024 pozvali vse države k priznanju Palestine. To je po njihovem mnenju predpogoj za trajen mir v Palestini in na celotnem Bližnjem vzhodu.

S priznanjem Palestine tako tudi Slovenija pošilja jasen signal državam, da po zgledu Norveške, Španije, Irske in Slovenije ter drugih držav, ki so Palestino že priznale, to storijo tudi same. To je močno sporočilo vsem zmernim silam, ki sedaj izgubljajo moč v tem dolgotrajnem in brutalnem konfliktu. Priznanje omogoča nadaljevanje procesa za rešitev dveh držav in je način, kako s političnim pritiskom in diplomatskimi napori priti do premirja.  

"Mirovnega procesa, ki bi pripeljal v politično rešitev in priznanje Palestine, ni, imamo pa ljudstvi, ki ne živita varno, naraščajoče število žrtev in širitev konflikta iz regije. Palestina je popolnoma odvisna od zunanje pomoči, sooča se z neobstoječimi temeljnimi pravicami. Terorizem in nasilje Hamasa in drugih militantnih skupin spodkopavata zaupanje, ki je bistveno za dosego trajnega miru. Širjenje nezakonitih izraelskih naselbin šibi možnosti za palestinsko državo, ki bi bila sposobna preživetja. Med Palestinci narašča občutek brezupnosti. Razmere na Bližnjem vzhodu so z vseh vidikov na najnižji točki. Vse to torej zahteva takojšnjo in drugačno rešitev," je dejala ministrica Tanja Fajon.

Slovenija obsoja terorizem in priznava legitimno pravico Izraela, da se brani v okviru mednarodnega prava. Verjamemo, da je rešitev dveh držav v najboljšem interesu Izraela, s katerim ima Slovenija dinamične odnose. Pomagala bo vzpostaviti mirnejšo, varnejšo in stabilnejšo regijo.

Priznanje Države Palestine pomeni, da Slovenija Palestino šteje za neodvisno državo s pravicami in dolžnostmi, ki jih to prinaša. To med drugim vključuje pričakovanje Slovenije, da bodo odnosi med državama temeljili na pravilih mednarodnega prava glede neodvisnosti, enakosti in miroljubnega sobivanja. Priznanje Države Palestine ne pomeni priznanja ali podpore Hamasu.

Zakaj dve državi

Rešitev v obliki dveh držav, ki jo je leta 1947 predlagala OZN, še vedno predstavlja najboljšo pot do miru na Bližnjem vzhodu, saj neposredna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci doslej niso prinesla rezultatov.

Obstaja tudi široko mednarodno soglasje, v ZDA, EU, na Kitajskem ter v arabskih, afriških, azijskih in latinskoameriških državah, da je rešitev dveh držav edina rešitev, ki bo Izraelcem in Palestincem zagotovila trajen mir in stabilnost.

Aprila 2024 je 143 držav, med njimi tudi Slovenija, v Generalni skupščini OZN podprlo članstvo Palestine v OZN.

Tako kot imajo Izraelci svojo državo in pravico, da v njej živijo v miru, imajo tudi Palestinci neodtujljivo pravico do samoodločbe in do svoje države, v kateri bodo živeli v miru. Brez palestinske države ne more biti rešitve dveh držav. Palestina in Izrael morata imeti v OZN enakovreden status.

Ministrica Tanja Fajon v OZN

V zadnjih desetletjih so Palestinci sicer naredili pomembne korake k rešitvi dveh držav. Leta 2011 je Svetovna banka ugotovila, da je Palestina izpolnila ključna merila, potrebna za delovanje države. Ustanovljene so bile nacionalne institucije, ki prebivalstvu zagotavljajo ključne storitve. Kljub temu sta nenehno širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in spopadi v Gazi oteževala razmere v Palestini.

Zato je nujno stopnjevati mednarodni pritisk za rešitev dveh držav, saj morajo biti sožitje obeh narodov ter politični, ekonomski in socialni mir na Bližnjem vzhodu naš skupni cilj.

Slovenija s priznanjem Države Palestine ne prejudicira meje med Izraelom in Palestino. Ozemeljska razmejitev naj temelji na mejah iz leta 1967 (zadnja resolucija Združenih narodov 2334 iz leta 2016 je določila, da so meje med Izraelom in Palestino meje iz leta 1967 in da jih Izrael ne more enostransko spreminjati) oziroma na katerihkoli drugih mejah, o katerih bi se v mirovnem procesu dogovorila Izrael in Palestina.

Pot do miru in pričakovanja Slovenije

Kot odgovorna članica EU in hkrati nestalna članica Varnostnega sveta OZN si bo Slovenija s podobno mislečimi državami še naprej prizadevala za takojšnje premirje in izpustitev talcev.

Ministrica Tanja Fajon

Slovenija podpira mirovne pobude, vključno z arabsko vizijo rešitve palestinskega vprašanja, ki so jo po 7. oktobru 2023 razvili ključni akterji v regiji, in s trofaznim načrtom za sklenitev dogovora o talcih in končanje vojne v Gazi, ki ga je 31. maja 2024 predstavil predsednik ZDA Joe Biden. Vsota vseh teh korakov vodi v napredek pri rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, so nepovraten proces v smeri krepitve palestinske oblasti, verodostojnih varnostnih jamstev za Izrael in rekonstrukcije Gaze po vojni.

"Uradna vlada Palestine je palestinska oblast, ki ima trenutno oblast samo na Zahodnem bregu, vendar pa predstavlja Palestino v mednarodni skupnosti. Ta vlada nima povezave s Hamasom," poudarja Tanja Fajon.

Slovenija bo pomagala pri palestinskem projektu izgradnje države. Pričakujemo, da bo (nova) palestinska vlada nadaljevala prizadevanja za izvajanje demokratičnih reform, krepitev pravosodja in boj proti korupciji. Prizadevati si moramo za eno samo vlado, ki bo po prekinitvi vladala tudi v Gazi, ki bo politično enotna in bo izhajala iz palestinskih oblasti.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve je podprla tudi obnovitev misije EU, namenjene podpori na mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom: "Podpiramo vse napore, ki bi zagotovili prihod humanitarne pomoči k civilistom v Gazi. Prizadevali si bomo tudi, da bi Slovenija sodelovala pri evakuacijah bolnikov iz Gaze, k čemur sta članice EU pozvala evropska komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčič in za zdravje Stela Kiriakides. Dogovarjamo se za nadaljevanje programa rehabilitacije otrok, ranjenih v vojni v Gazi."

11. junija 2024 bo Slovenija na ravni predsednika vlade sodelovala na mednarodni humanitarni konferenci v Jordaniji, katere cilj je opredeliti načine za okrepitev odziva mednarodne skupnosti na humanitarno katastrofo na območju Gaze.

Slovenija bo nadalje podpirala izvajanje humanitarne pomoči v regiji preko humanitarnih organizacij kot so UNRWA, WFP ter v projektih kot so rehabilitacija otrok, izgradnja kapacitet in deminiranje, ki jih izvaja ITF.