Državni sekretar Marko Štucin je v uvodnem nagovoru poudaril, da  lahko uporaba umetne inteligence za prevajanje pomaga pri izmenjavi znanja in idej, ki so izjemnega pomena za reševanje sporov in boljše medsebojno razumevanje: "Slovenija spodbuja na človeka osredotočen pristop pri rabi umetne inteligence za prevajanje v evro-sredozemski regiji. Z nadaljnjim razvojem umetne inteligence moramo poskrbeti, da bo v prevajalskem procesu več človeka in ne manj."

Strokovnjaki in udeleženci konference, med njimi jordanska princesa Rym Ali, predsednica Fundacije Anna Lindh, so se strinjali, da je prevajanje pomembno pri spodbujanju medkulturnega dialoga in krepitvi skupne identitete, ki temelji na kulturni raznolikosti med evro-sredozemskimi družbami, ob tem, ko umetna inteligenca vse bolje procesira in ustvarja naravni/človeški jezik, pa se moramo ukvarjati tudi z vprašanjem etičnih posledic njene uporabe v prevajanju. Opozorili so na rezultate študij, ki kažejo da je v evro-sredozemskem prostoru premalo prevajanja in da je izmenjava med jeziki zelo neuravnotežena in asimetrična. Pojav umetne inteligence, ki je lahko pomembno orodje in lahko pomaga pri razumevanju in prevajanju, pomeni veliko spremembo na področju prevajanja. Kot tehnologija, ki se nenehno izboljšuje, ima tudi umetna inteligenca pomembno vlogo pri preoblikovanju komunikacijske pokrajine v evro-sredozemski regiji in po vsem svetu.

Potencial medkulturnega dialoga med ljudmi in državami je izjemnega pomena predvsem v trenutnih težkih časih v evro-sredozemskem prostoru. Je tudi predpogoj za gradnjo kulture miru v korist celotne regije in prispeva k zapolnitvi vrzeli v razumevanju različnih okolij in kontekstov, kar je temeljno poslanstvo obeh soorganizatorjev tega dogodka. Slovenija in Fundacija Anna Lindh imata uspešno zgodovino tvornega sodelovanja. Pri tem je državni sekretar Štucin spomnil na organizacijo konference Prevajane za dialog leta 2016 kot na pomemben mejnik pri združevanju posameznikov, ki so predani prikazovanju, razpravi in ​​zagovarjanju prevajanja kot ključnega orodja za medkulturni dialog.

Tehnološki napredek lahko spodbuja globlje medkulturno razumevanje in zaupanje ter krepi vezi v evro-sredozemski regiji. Vendar se je treba tega neprimerljivega napredka lotiti previdno, zavedajoč se tehničnih, družbenih, etičnih in političnih izzivov, ki jih predstavlja. Čeprav ima umetna inteligenca sposobnost ustvarjanja družbenih koristi, njeno vključevanje v vsakdanje življenje zahteva premišljen in odgovoren pristop. Slovenija si še posebej prizadeva za transparentno, etično in zaupanja vredno umetno inteligenco ter poudarja pomen teh načel za izkoriščenje njenega celotnega potenciala.

Povezovanje in sodelovanje sta ključnega pomena za trajnostni razvoj naše regije, zato je treba ustvariti platforme in priložnosti za dialog, ki presegajo jezikovne in kulturne ovire. Vključevanje umetne inteligence v prevajanje lahko podpre gospodarsko rast, saj lahko olajša trgovinsko in poslovno komunikacijo v različnih jezikih, odpre pot na nove trge, ustvari priložnosti za podjetnike in podjetja ter spodbuja inovacije in gospodarski razvoj.

Konferenca, ki se bo zaključila jutri, 7. junija, je združila številne strokovnjake, med katerimi so Valter Mavrič, generalni direktor za prevajanje pri Evropskem parlamentu, Rado Bohinc, direktor EMUNI, Josep Ferré, izvršni direktor Fundacije Anna Lindh, Ildikó Horváth, direktorica Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Boštjan Zupančič, vodja prevajalskega oddelka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Mitja Jermol, nosilec UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, Mednarodno raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem UNESCO, Davor Orlič, glavni operativni direktor, Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem UNESCO , Naully Nicolas, podpredsednik znanstvenega odbora, Frankofonska agencija za umetno inteligenco, Karim Bouzoubaa, profesor, Univerza Mohammeda V., Rabat.