Poenostavljeno: trije členi ZKP niso skladni z ustavo, saj se s temi ukrepi pretirano posega v komunikacijsko zasebnost osebe, če na drugi strani tehtamo s koristmi, ki bi zato nastale.

Iz odločbe Ustavnega sodišča zato izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožati katalog kaznivih dejanj, za katera se ukrep uporablja, in niansirano urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma na krajša obdobja zamejiti odrejanje ukrepa. Pri naročniških (elektronskih in bančnih) podatkih posameznika pa je treba zagotoviti, da jih je možno pridobiti samo s sodno odredbo.

Glede načina izvršitve težkih kaznivih dejanj gospodarske in organizirane kriminalitete oziroma korupcijskih kaznivih dejanj smo upoštevali, da so v praksi večkrat prepletena z določenimi lažjimi kaznivimi dejanji, in da je posledično preiskava slednjih ključnega pomena za preiskavo težjih kaznivih dejanj. To pomeni, da smo v katalogu kaznivih dejanj obdržali tudi nekatera lažja kazniva dejanja, kolikor bodo v konkretnih primerih povezana z organizirano oziroma težjo kriminaliteto.

Tako bo, na primer, omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi za kaznivo dejanje grožnje, ki je sicer, glede na zagroženo kazen, lažje kaznivo dejanje, vendar pa večkrat vodi do storitve hujših kaznivih dejanj, lahko tudi do umora. Ta rešitev je pomembna tudi z vidika aktualnih groženj, ki se pojavljajo na spletu. Policija in državno tožilstvo bosta tako še naprej imela ustrezna orodja za preiskavo in pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Z novelo ZKP-P se uresničujeta še dve drugi odločbi Ustavnega sodišča. Tako se v skladu z novejšo ustavnosodno prakso ureja možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni, in sicer pri predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ter pri vložitvi izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti.

Z novelo ZKP-P zagotavljamo tudi skladnost z dvema direktivama EU, pri čemer smo v fazi priprave teh rešitev sodelovali tudi s predstavniki Evropske komisije, gre za direktivo o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku, ter direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, obe direktivi sta v pretežni meri sicer že preneseni v nacionalno zakonodajo.

Zaradi velikega števila kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države omogočamo, da se osebe, ki bi lahko bile priče pri takšnih kaznivih dejanjih, v izjemnih primerih lahko zadrži do 24 ur, pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek, pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja prek videokonference, saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko.

Z obema rešitvama, na podlagi izkušenj tožilstva in policije, rešujemo težave, ki nastajajo pri nezakonitem prehajanju državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske združbe. 

Uvajamo pa tudi možnost pravno nezavezujoče poenostavljene obrazložitve odločb, ki se v kazenskem postopku izdajajo ranljivim osebam, na primer otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj. Z bolj poljudnimi predstavitvami zapletenih odločitev bomo pravosodje še bolj približali ljudem, brez da bi hkrati pretirano obremenili sodnike in državne tožilce, saj gre zgolj za možnost, ki jo ponujamo odločevalcem. Ne gre za zakonsko obveznost, gre zgolj za možnost pomoči ranljivim osebam.