V pogovoru so se osredotočili na ustrezno ravnanje z živili, varnost hrane in njen vpliv na javno zdravje, prehranske potrebe in vlogo posameznika pri varnem ravnanju s hrano.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in njeni partnerji v državah članicah EU so na podlagi uspešne kampanje v preteklih letih  začeli kampanjo Safe2Eat 2024. Slovenija v njej sodeluje že drugo leto. Kampanja osvetljuje področja: Kaj se skriva v naši hrani, pomen uravnotežene prehrane za zdravje ter varno ravnanje z živili.

Pričakujemo, da je trg varen

Dr. Urška Blaznik z NIJZ je na dogodku poudarila pomen sledljivosti v prehranski verigi v vsakem členu: »Sledljivost je v bistvu postopek, ki je z Evropsko živilsko zakonodajo uzakonjen že več kot 20 let. Govorimo o tem, kakšno pot hrana naredi od njive do naše mize in nam omogoča, da poznamo vsak korak, ki ga hrana po svoji poti naredi. Prehranska veriga pa je glede varnosti tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen,« ter še dodala, da je sledljivost ključna pri zagotavljanju varnega trga. »Sledljivost nam omogoča, da se v primeru ugotovljenih neskladnosti pri živilih zelo hitro ugotovi, v katerem delu prehranske verige je do morebitne napake prišlo. Tako se lahko o tem potrošnike čim prej obvešča, takšna hrana pa umakne s trga. Pričakujemo, da je trg varen.«

Dr. Mira Kos Skubic z UVHVVR je povedala, da certificirane proizvode pregledajo neodvisne institucije (certifikacijski organi). »To v praksi pomeni, da so poleg notranjih kontrol, ki jih izvajajo nosilci živilske dejavnosti, in uradnega nadzora proizvodi še pod nadzorom neodvisnih institucij. Pri nadzoru certifikacijskih organov se v pridelavi oziroma proizvodnji spremlja izvajanje dodatnih zahtev, ki so predpisane s posebnimi predpisi ali standardi. Samo proizvod, pri katerem se ugotovi izpolnjevanje vseh predpisanih zahtev, pridobi certifikat in se lahko označuje z določenim logotipom.«

Jernej Ogrin, mag. inženir prehrane in vplivnež na področju uravnotežene prehrane, je izpostavil svojo motivacijo za ustvarjanje informiranih vsebin na področju prehrane: »Potrošniki so zmedeni. Ne vedo, katerim prehranskim informacijam zaupati, ne vedo, čemu verjeti in posledično ne vedo kakšne prehranske izbire na koncu delajo sami zase. Zdelo se mi je, da smo potrebovali nek glas razuma, če lahko temu tako rečemo.« Ogrin poudarja tudi vlogo, ki jo imamo potrošniki pri zagotavljanju varnosti hrane: »Glavno, kar se tiče varnosti s strani potrošnika, je točno to, kaj sploh ta varnost pomeni, kakšno zaupanje imamo v varnost izdelke, ki so na polici. Ter končno, kako s hrano ravnati doma, da nismo mi tisti zadnji člen v verigi, ki poruši vse dobro opravljeno delo, ki so ga drugi naredili, da je hrana varno prišla do nas.«

Kampanja Safe2Eat v letošnjem letu poteka kar v 17 evropskih državah, drugič v Sloveniji, njen namen pa je izobraževanje o različnih vidikih varnosti hrane. Cilj kampanje #Safe2EatEU je vzpostaviti povezavo med znanostjo o varnosti hrane in hrano, ki konča na naših krožnikih, ter ljudem omogočiti, da z zaupanjem sprejemajo odločitve o hrani.