Finančni petek: Normiranci

Normiranci so zavezanci, ki opravljajo dejavnost in so se ob izpolnjevanju določenih pogojev odločili za poenostavljen način določanja davčne osnove in davčne obveznosti od dohodka iz dejavnosti. Ta sistem, imenovan sistem normiranih odhodkov, je namenjen administrativni razbremenitvi dejavnosti zavezancev z majhnim obsegom poslovanja. V osnovnem sistemu mora zavezanec voditi poslovne knjige in sestavljati letna poročila, saj se davčna osnova (dobiček) določa na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Pri normirancih pa se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in pavšalnih odhodkov, kar omogoča administrativno poenostavitev, saj tako ni potrebno voditi poslovnih knjig in izdelovati letnih poročil.

Davčna obveznost se v osnovnem sistemu za davčno leto izračuna z vštevanjem dohodkov iz dejavnosti v letno davčno osnovo z upoštevanjem olajšav in lestvice za odmero dohodnine (pet davčnih razredov z davčnimi stopnjami od 16 odstotkov do 50 odstotkov). Pri normirancih pa se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo (se obravnava ločeno od drugih dohodkov iz dela zavezanca) in se davčno obveznost od dohodka iz dejavnosti izračuna z uporabo enotne 20-odstotne davčne stopnje.

Višina priznanih normiranih odhodkov je odvisna od višine prihodkov ter statusa glede vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če je bila v letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (polni normiranec), se po trenutni ureditvi priznajo normirani odhodki od prihodkov do 50.000 evrov v višini 80 odstotkov prihodkov, od prihodkov od 50.000 do 100.000 evrov pa v višini 40 odstotkov prihodkov. Če pogoj vključenosti v zavarovanje ni izpolnjen (popoldanski normiranec), se priznajo pavšalni odhodki od prihodkov do 12.500 evrov v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 50.000 evrov prihodkov pa v višini 40 odstotkov prihodkov.