Obisk ministrice za kulturo v državnem arhivu

Mednarodni teden arhivov, ki je letos med 3. in 9. junijem, se je za Arhiv Republike Slovenije slovesno začel v ponedeljek, 3. junija, ko je Gruberjevo palačo na Zvezdarski 1 v Ljubljani obiskala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Direktor arhiva dr. Andrej Nared je ministrico, državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja in generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jerneja Hudolina popeljal po Gruberjevi palači in depojskih prostorih ter jim predstavil bogato zgodovino in delo arhiva.

Ob koncu obiska v Gruberjevi palači je dr. Asta Vrečko javnost seznanila, da so gradbena in rekonstrukcijska dela na stavbi nekdanje kasarne na Poljanski 40 v Ljubljani, ki je namenjena državnemu arhivu, tik pred zaključkom in da je arhiv zanjo že tudi prejel uporabno dovoljenje. Ob tem je dodala, da "ta pomembna institucija po dolgih letih dobiva nove, sodobne in predvsem prepotrebne prostore. S tem na Ministrstvu za kulturo izpolnjujemo dolžnost, ki jo imamo do javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture."

Dr. Nared je izrazil veselje, da se bodo predvidoma jeseni v novo stavbo na Poljanski v Ljubljani pod eno streho preselili vsi zaposleni v arhivu, del gradiva in prostori, namenjeni uporabnikom arhivskega gradiva, kot so čitalnica, predavalnice, razstavni prostor in drugo. Poudaril je, da so bili prostori na Poljanski 40 arhivu namenjeni že pred več kot 30 leti in da se s tem zaključuje pomembno poglavje v zgodovini državnega arhiva, ki bo prihodnje leto obeleževal osemdesetletnico delovanja. 

Ministrica dr. Vrečko je zbrane seznanila tudi s prihodnostjo Gruberjeve palače po odhodu državnega arhiva. Vanjo naj bi se kmalu po izselitvi arhiva preselila uprava Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino in razvoj ter Center za preventivno arheologijo. Slednje je pozdravil generalni direktor zavoda Hudolin, ki je opozoril, da bo selitev v Gruberjevo palačo po 25 letih največja prostorska pridobitev zavoda, ki bo pomembno prispevala k optimizaciji njihovega dela.

Prevzem nove arhivske stavbe

V četrtek, 6. junija, je direktor državnega arhiva dr. Andrej Nared podpisal primopredajni zapisnik o zaključku gradbenih in rekonstrukcijskih del na stavbi nekdanje kasarne na Poljanski 40 v Ljubljani ter prevzel nove prostore državnega arhiva. S tem se je končala dve leti trajajoča obnova nekdanje vojašnice ob Poljanski in Roški cesti v Ljubljani in tri desetletja dolga pot državnega arhiva do pridobitve novih sodobnih in predvsem prepotrebnih prostorov v izmeri več kot 6300 m² neto tlorisne površino. Obsegal bo pisarniške prostore za vse zaposlene arhiva, čitalnico, predavalnice, razstavni prostor, sodobno opremljen Center za konserviranje in restavriranje, Slovenski filmski arhiv in (pre)potreben sodobno opremljen računalniški center za prevzemanje elektronske arhivske kulturne dediščine. Novi prostori bodo omogočili odpiranje državnega arhiva javnosti za potrebe izobraževanja, raziskovanja in popularizacije kulturne dediščine.

Direktor dr. Nared je ob prevzemu novih prostorov izrazil veliko zadovoljstvo in ponos, da je arhivu ob razumevanju in podpori Ministrstva za kulturo po desetletnih prizadevanjih vendarle uspelo dokončati resnično zahteven projekt novega državnega arhiva.

Dolga pot do novih arhivskih prostorov

Vlada Republike Slovenije je že leta 1992 prostore nekdanje vojašnice dodelila v upravljanje in uporabo Ministrstvu za kulturo ter Ministrstvu za šolstvo in šport. Novembra 1994 je Vlada objekt ob Poljanski cesti (skupaj z zemljiščem, na katerem bo mogoča (do)gradnja objekta, namenjenega izgradnji depojskih prostorov) namenila za potrebe Arhiva Republike Slovenije in Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 

Prvotni načrti so predvidevali obnovo kompleksa do leta 1998. Realnost pa je bila drugačna: do 1995 so bili v kasarni begunci iz Bosne in Hercegovine, gradbeno dovoljenje za obnovo je bilo pridobljeno šele leta 1999. Ob številnih težavah je bil do leta 2006 poleg zahodnega trakta, ki je pripadel Restavratorskemu centru, obnovljen le vzhodni trakt, kjer so depojski prostori državnega arhiva.

Načrtovana preselitev državnega arhiva v kompleks nekdanje kasarne se je vedno znova odmikala. Depojske prostore je ta v vzhodnem traktu sicer pridobil (eno etažo ima v uporabi Zgodovinski arhiv Ljubljana), a severni (osrednji) trakt ob Poljanski cesti, ki je bil predviden za preselitev poslovnih prostorov arhiva, je s časom propadal.

Ministrstvo za kulturo in državni arhiv sta se leta 2013 odločila, da bi se z obnovo osrednjega trakta lahko tja preselili vsi poslovno-upravni prostori in javni programi državnega arhiva ter bi na Zvezdarski ostali le še depoji. Dogovorjena je bila fazna prenova objekta, ki je v prvi fazi predvidela obnovo in dozidavo osrednjega trakta, v nadaljnjih fazah pa bi bila mogoča dograditev depojskih in drugih prostorov na južnem robu kompleksa ter funkcionalna povezava vseh traktov. 

Arhiv Republike Slovenije je v letih 2016–2018 pripravil kompletno projektno dokumentacijo za prenovo in dozidavo osrednjega trakta. Ker je objekt spomeniško zaščiten, je pripravo vseh dokumentov spremljalo zahtevno usklajevanje s pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova osrednjega dela kasarne za potrebe državnega arhiva je bila uvrščena tudi v Nacionalni program za kulturo kot temeljni strateški dokument za področje kulture in varstva kulturne dediščine.

Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dozidavo osrednjega trakta ter dozidavo novega objekta na dvorišču je bilo izdano 24. julija 2017 in je 3. avgusta 2017 postalo pravnomočno. Do realizacije projekta pa je vendarle preteklo še nekaj let. Projekt rekonstrukcije in dozidave severnega trakta kompleksa nekdanje vojašnice na Poljanski 40 v Ljubljani je bil odprt šele oktobra 2021, pogodba z izvajalcem gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del (Makro 5 gradnje, d. o. o.) je bila podpisana marca 2022.

Danes, dve leti kasneje, zremo na nov sodoben objekt osrednjega državnega arhiva. Po zaključku gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del sledi čez poletje dobava in montaža potrebne tehnološke in pisarniške notranje opreme. Pogodba z izvajalci del je bila podpisana sredi maja 2024.

Predvidoma v mesecu septembru se bo državni arhiv začel seliti v nove prostore in s tem odprl novo poglavje v svoji skoraj 80-letni zgodovini.