"Verjamem, da ima znanost transformativno vlogo pri razvoju naših družb. Ob tej priložnosti moram poudariti, kako pomembno je v današnjem času komunicirati dejstva, ne pa izmišljotin in lažnih novic," je premier izpostavil v svojem uvodnem nagovoru. Pojasnil je, da je bil eden od prvih korakov vlade povečanje sredstev za znanost in inovacije ter raziskave in razvoj. "Naslednje leto bomo proračun povečali na več kot 550 milijonov, kar pomeni, da bomo v treh letih skoraj podvojili sredstva za raziskave in znanost. Družba se lahko razvija le z vlaganjem v znanje in to bomo počeli še naprej," je dejal dr. Golob.

Pomen dobre komunikacije znanosti je izpostavil tudi na primeru podnebnih sprememb. "Eno je znanstveno dejstvo, drugo pa, ali smo sposobni to dejstvo sporočiti širši javnosti, da bi dobili njeno podporo, pa tudi podporo politikov in komunikatorjev. Dejstva o podnebnih spremembah so nam poznana. Vprašanje je, ali smo jih sposobni uspešno sporočiti širši javnosti," je poudaril premier in spomnil, da je bilo pred petimi leti na evropskih volitvah veliko govora o podnebni problematiki. "Toda večino tega je izhlapelo, čeprav je vsem popolnoma jasno, da moramo biti pri reševanju podnebne krize odločni in da moramo nadaljevati z ukrepi," je bil jasen predsednik vlade ter obenem izrazil zaskrbljenost nad prihodnostjo zelenega prehoda na evropski ravni: "Ker številni dejavniki, ki negativno vplivajo na podnebje, niso bili pravilno komunicirani z javnostjo, smo na robu tega, da bi evropske volitve zaradi nasprotovanja javnosti lahko zaustavile zeleni prehod." Dr. Golob je v nagovoru omenil tudi problematiko evropskega kmetijstva in ob tem poudaril pomen uspešne komunikacije: "Industrijske velikane je preusmerila energetska kriza, vendar se zadeve v kmetijstvu še vedno ne premikajo v pravo smer in to predvsem zaradi neuspešne komunikacije. Naši prehranski sistemi bodo imeli ključno vlogo pri reševanju globalnih problemov. Če z družbo ne bomo uspešno komunicirali, potem ne moremo spremeniti njenega delovanja."

Ob koncu je posebej izpostavil dobra primera farmacevtske in vesoljske znanosti v Sloveniji. Pri prvi imamo močan ekosistem, ki povezuje univerzitetno izobraževanje, raziskave in poslovne skupnosti, kar kaže, da so tudi majhne države lahko vodilne na tem področju. Kot je dejal, pa je zelo ponosen tudi na zelo hiter in odličen razvoj naše vesoljske industrije. Slovenija bo v kratkem podpisala sporazum o članstvu v Evropski vesoljski agenciji ter načrtuje vzpostavitev centra odličnosti, ki bo na podlagi uporabe satelitskih posnetkov pomagal drugim državam pri ocenjevanju stanja njihovih voda. "Biti sposoben priti do velikih idej z velikim vplivom na druge ljudi je pravzaprav bistvo znanosti," je sklenil premier.