Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc je predstavila kratek pregled o tem, kakšen je bil obseg škode na vodotokih, kakšni ukrepi so bili že izvedeni in kateri so še v načrtu. Ponovila je, da je bilo v tem izrednem dogodku poškodovanih okoli 4000 kilometrov vodotokov, končna neposredna škoda na vodni infrastrukturi pa znaša več kot 1,3 milijarde evrov. Takoj po poplavah so bili izvedeni interventni ukrepi, sledili so izredni ukrepi, s katerimi se je zagotovilo pretočnost in ki so v veliki večini zaključeni, zdaj se začenja obnova, vzporedno pa se izvaja tudi vzdrževanje in nadaljevanje že začetih investicij. »Poplave so res povzročile veliko škode, hkrati pa so opozorile na neustrezno ureditev področja urejanja vodotokov in zato je to tudi priložnost, da področje sistemsko in dolgoročno bolje uredimo – od priprave smernic, hidrološko-hidravličnih študij, dobro pripravljene projektne dokumentacije, sprememb zakonodaje do ustreznejše organizacije. Čaka nas veliko dela, a verjamem, da bomo uspešni,« je povedala državna sekretarka.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v zaključnem delu dogodka sodeloval v okrogli mizi na temo sistemskih pristopov države pri urejanju vodotokov. Ponovno je opozoril, da moramo imeti do vode spoštljiv odnos. »Področje urejanja voda je bilo desetletja žal zapostavljeno, kar so pokazale tudi lanske poplave,« je povedal. »Zdaj se začenja 5-letna sanacija, po programu, ki ga je nedavno sprejela vlada. Nekateri ukrepi se lahko že začnejo izvajati, za nekatere pa bo treba sprejeti državni prostorski načrt.« V pripravi je že državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, prav tako pa sta že pripravljena osnutka pobud še dveh DPN, in sicer za porečje Drete in za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. Vodotoke je namreč treba urejati celovito, saj posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, tako dolvodno kot gorvodno, zato je pomembno, da ukrepe izvajamo tako na povirju vodotokov, kjer zadržujemo sedimente in plavje, kot tudi vzdolž vodotoka, kjer urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje vode ter zmanjšujemo erozijske procese.

S pravilnim pristopom k načrtovanju, gradnji in upravljanju vodnogospodarske infrastrukture ter z zagotovitvijo ustreznih virov financiranja se odpravljajo posledice več desetletnega zanemarjanja področja urejanja voda, hkrati pa zagotavlja ustrezne pogoje za učinkovito upravljanje in vzdrževanje vodotokov ter zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalcev.