Delovni naslov prvega tovrstnega srečanja je bil DigiGOVmeet – digitalna preobrazba družbe na enem mestu. Temeljni namen srečanja je bil seznanitev z aktualnimi nalogami ter povezovanje in sodelovanje državnih ustanov in organov v procesu digitalne preobrazbe. 

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je uvodoma dejala, da Slovenija dobro napreduje na področju elektronskih komunikacij in je nad evropskim povprečjem, še vedno pa je premajhen delež prebivalstva z razvitimi digitalnimi kompetencami in primanjkuje strokovnjakov za informacijske tehnologije v podjetjih in v javni upravi. Glede na uporabo umetne inteligence v podjetjih je Slovenija na odličnem osmem mestu v Evropi, poleg spodbujanja digitalne preobrazbe gospodarstva pa je med prioritetami ministrstva usklajeno razvijanje digitalnih javnih storitev, ki zagotavljajo najboljšo uporabniško izkušnjo. Digitalne javne storitve so namreč digitalni obraz našega javnega sektorja, kot ga vidijo uporabniki. In končni uporabniki danes od države pričakujejo primerljiv nivo storitev, kot ga dobijo pri komercialnih ponudnikih storitev, njihova pričakovanja so visoka, kar je tudi prav. Izrazila je prepričanje, da bo z iskrenim prizadevanjem vseh sodelujočih uspelo zastavljene strateške cilje tudi uresničiti, predvsem pa upravičiti visoka pričakovanja naših končnih uporabnikov ter s tem tudi krepiti njihovo zaupanje.  

Po zagotovilih Kristine Valenčič, direktorice direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, na MDP digitalno preobrazbo družbe, države, lokalne samouprave in gospodarstva jemljemo zelo resno. Ta preobrazba po njenem ni enkratna akcija niti naloga enega ministrstva, pač pa skupno prizadevanje s ciljem višje kakovosti življenja vseh prebivalcev na trajnostni način. Valenčič je ob predstavitvi temeljnih strateških usmeritev in dokumentov digitalne preobrazbe, ki se jim bosta kmalu pridružila še strategija na področju kvantnih tehnologij in strategija na področju čipov in polprevodniških tehnologij, napovedala oblikovanje vladnega sveta za digitalno preobrazbo (krovno telo, v katerem sodelujejo državni sekretarji, predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti ter raziskovalci) in ustanovitev  medresorske delovne skupine za projekte digitalne preobrazbe, med drugim tudi za spremljanje izvajanja ciljev Digitalne Slovenije 2030.

Slovenska strategija na področju čipov in polprevodniških tehnologij, s katero se Slovenija vključuje v evropske načrte o povečanju števila inovacij in tehnološke suverenosti, po besedah Špele Kern, v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalno družbo, temeljni na treh stebrih: znanje, infrastruktura in medresorsko sodelovanje. Septembra bi lahko bila ta strategija, podobno kot Strategija na področju kvantnih tehnologij, pripravljena za sprejem na vladi. Namen strategije je izkoristiti potencial Slovenije, ki ima odlično teoretično in eksperimentalno izhodišče za razvoj kvantnih tehnologij, od superprevodnih tehnologij in kvantnih naprav do hladnih atomov, kvantne optike, teorije kvantnih informacij, večdelne kvantne fizike in še posebej kvantnih materialov. 

Tadej Gabrijel je predstavil razvejan sistem digitalnih javnih storitev ter njihove temelje (soustvarjene z uporabniki, podprte s pametnimi tehnologijami, interoperabilne in skladne, čezmejne). Udeležence dogodka je spomnil, da ima vsak projekt, katerega cilj je izdelava informacijskega sistema za neko sektorsko področje, svoje poslanstvo tudi v izdelavi znova uporabljivih gradnikov in funkcij. Boštjan Sporn in Igor Bohinc iz Direktorata za digitalno infrastrukturo pa sta predstavila centralno infrastrukturo Državnega računalniškega oblaka (DRO) in nekaj številk o centralni digitalni infrastrukturi, ki je v oskrbi MDP: skoraj 20 tisoč uporabniških računov in 25 tisoč uporabniških skupin, 2420 virtualnih strežnikov, 17 tisoč e-poštnih predalov, povprečno 1,75 milijona prejetih in 600 tisoč poslanih e-poštnih sporočil na teden, 11 petabajtov podatkov, dokumentni sistem Krpan s 27 zbirkami in štirimi terabajti podatkov. Bohinc je med drugim nazorno pokazal tudi predpisano pot, ki jo je treba opraviti, da je določena aplikacija ali informacijska rešitev umeščena na DRO. 

Tudi številke, ki jih je predstavil Matjaž Obštetar iz Direktorata za podporo uporabnikom, so velikanske: skrb za 65 tisoč kosov namizne informacijsko tehnološke opreme, za 20 tisoč delovnih postaj in 5pet tisoč mobilnih naprav, za 121 organov na več kot 550 lokacijah, za 15 tisoč uporabnikov. 

Služba za informacijsko varnost pa po besedah Antona Ujčiča temelji na dveh stebrih: na upravljanju sistema varovanja informacij in izvajanju nalog varnostno-operativnega centra. »Mi smo tukaj zaradi vas,« je zbranim dejal Ujčič in med drugim predstavil naraščajoče število incidentov od leta 2020 (577) do leta 2023 (1630). Lani pa so dobili skupno 665 zahtevkov za varnostni pregled. 

Sicer bodo vse predstavitve, predlogi in pobude z današnjega srečanja objavljeni na portalu Nacionalnega interoperabilnostnega okvirja (NIO), udeleženci pa so ocenili takšna srečanja za koristna in se strinjali, da jih je treba organizirati redno. 

V zaključnem delu je državni sekretar MDP Miroslav Kranjc povzel ključna sporočila dogodka. Ponovil je, da je ključno poslanstvo javne uprave, da zagotavlja državljanom in poslovnim subjektom kakovostne, uporabniško prijazne in zaupanja vredne digitalne javne storitve, ki vsem dvigujejo kvaliteto življenja. Zato je nujno usklajeno delovanje vseh organov državne uprave, pa tudi širše. Ravno tako so nujna pravila in obveznosti, ki jih je moralo sprejeti MDP, da lahko vse organe obravnava enotno in vsem zagotavlja kakovostne storitve glede na omejene vire tako na strani MDP kot tudi na strani organov.