Ne glede na ukinitev ukrepov v navedenih občinah pa za celotno Slovenijo še vedno veljajo priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu. Zato pozivamo rejce perutnine in ptic v ujetništvu ter vse, ki prihajajo v stik s perutnino ali divjimi pticami, da dosledno izvajajo naslednje biovarnostne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšajo tveganje za vnos bolezni v rejo in prenos med rejami:

• perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
• na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;
• vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok);
• pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;
• na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni lahko omejimo širjenje bolezni in posledično zmanjšamo škodo, ki jih pojav bolezni lahko povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci nemudoma pokličejo svojega veterinarja.