Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v uvodnem nagovoru na dogodku z naslovom: "Krepitev zaščite civilnega prebivalstva: izzivi sodobnih oboroženih spopadov" poudarila, da število vojn po svetu in s tem civilnih žrtev strmo narašča in da se soočamo z največjim številom oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. Omenila je tako vojno v Ukrajini kot Gazi ter številne konflikte znotraj držav, kjer umira na tisoče civilistov vsak dan, na milijone ljudi je prisilno razseljenih, uničenje je neopisljivo. "To se mora končati. To bi moral biti naš minimalni moralni imperativ. Storilce, ki se izživljajo nad življenji drugih ljudi, je treba privesti pred sodišče. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, kako bi lahko uporabili mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic za pomoč pri zagovarjanju miru in človečnosti? Kako zagotoviti boljšo zaščito civilistov v sodobnih zapletenih in ponavljajočih se oboroženih spopadih? Kako odpraviti nekaznovanost za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu?" Dodala je, da so za Slovenijo, kot nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ta vprašanja in iskanje odgovorov, izjemno pomembni in da se slovenski diplomati po svetu trudijo naslavljati te žalostne zgodbe. "Na mojih poteh po tujini ugotavljam, da je vloga Slovenije kot zagovornice mednarodnega prava, zlasti humanitarnega prava in prava človekovih pravic, konstruktivna in spoštovana," je dodala.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v video nagovoru poudarila pomembnost spoštovanja Ženevskih konvencij in mednarodnega prava: "Civilisti, zlasti otroci in ženske, so najštevilčnejše in najbolj tragične žrtve sodobnih urbaniziranih oboroženih spopadov. Zaradi poškodovane infrastrukture nimajo dostopa do osnovnih storitev, kot so voda, sanitarije in zdravstveno varstvo. Oviranje humanitarne pomoči povzroča podhranjenost in lakoto. Danes je preveč otrok žrtev kaznivih dejanj in preveč jih ostane sirot. Vse to povzroča hude psihološke travme in uničeno otroštvo." Dodala je, da je teptanje prava in konvencij nesprejemljivo: "Takšne kršitve mednarodnega humanitarnega prava je treba takoj ustaviti. Pravo je treba v celoti spoštovati na terenu. Če tega ne storimo, gre za kolektivno odpoved človeštva in odstopanje od načel, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov."

Zbrane je v nagovoril tudi minister za obrambo Marjan Šarec: "Nenehna prizadevanja za zaščito civilistov se kažejo v zagovorništvu, operativnih ukrepih, vojaških operacijah, vajah in programih usposabljanja različnih mednarodnih organov, nevladnih organizacij, oboroženih sil in tudi naše Slovenske vojske, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava." Spomnil je tudi na vlogo vojske pri zaščiti civilistov med oboroženimi spopadi, ki da je večplastna in odločilna: " Oborožene sile so kot glavni predstavniki države odgovorne za spoštovanje in zagotavljanje zaščite civilistov ob upoštevanju pravnih načel. To vključuje obveznost razlikovanja med borci in neborci ter proaktivne ukrepe, kot so varne cone, evakuacija, humanitarna pomoč, pa tudi vojaške postopke in usposabljanje za spoštovanje načel pravne države."

Dogodka, ki poteka dva dni (11. in 12. junija) na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se udeležuje več kot 150 udeležencev, med njimi predstavniki mednarodnih organizacij, predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa, nacionalnih odborov za mednarodno humanitarno pravo, diplomati, pravni svetovalci zunanjih ministrstev držav članic EU in študentje. V razpravi na visoki ravni so govorili o pomenu ženevskih konvencij in Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v današnjih kompleksnih, ponavljajočih in urbaniziranih oboroženih spopadih. Na drugem panelu prvega dne pa so razpravljali o zaščiti civilistov in kulturne dediščine v obleganih mestih.

V sredo, 12. junija bo program potekal od 9. ure naprej, udeleženci pa bodo razpravljali o kibernetskih napadih, zaščiti civilistov pred napačnimi informacijami, dezinformacijami in sovražnim govorom med oboroženimi spopadi, na zadnji panelni razpravi pa se bodo dotaknili zagotavljanja odgovornosti za kršitve mednarodnega humanitarnega prava.