Poleg tega bo namenila milijon evrov Svetovnemu programu za hrano (WFP) ter 500.000 evrov slovenskim izvajalcem razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ali strateškemu partnerju za nujni humanitarni odziv ali mednarodnemu partnerju za zdravstveno in psihosocialno rehabilitacijo žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu ali nujno humanitarno pomoč.

Vlada je sprejela tudi Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS-C), skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila več novih projektov.

Slovenija bo namenila 2,5 milijona evrov za pomoč Palestincem

Slovenija si kot članica EU in Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) prizadeva za umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu, za čimprejšnjo prekinitev ognja in rešitev dveh držav. Slovenija prav tako vseskozi opozarja na katastrofalne in nečloveške razmere v Gazi, ki se morajo nemudoma končati.

V luči grozljivih humanitarnih razmer v Gazi je Vlada Republike Slovenije na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela sklep, s katerim bo Slovenija namenila dodatna finančna sredstva za pomoč Palestincem, in sicer milijon evrov Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem in prebivalstvu na okupiranih palestinskih ozemljih ter v Jordaniji, Libanonu in Siriji. Poleg tega bo namenila milijon evrov Svetovnemu programu za hrano (WFP) ter 500.000 evrov slovenskim izvajalcem razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ali strateškemu partnerju za nujni humanitarni odziv ali mednarodnemu partnerju za zdravstveno in psihosocialno rehabilitacijo žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu ali nujno humanitarno pomoč.

Vloga Slovenije v mednarodni skupnosti je tudi zaradi članstva v Varnostnem svetu OZN bolj vidna. Zato morajo biti diplomatska prizadevanja za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu ustrezno podprta s konkretnimi humanitarnimi in razvojnimi prispevki.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS-C)

Vlada je na odboru sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS-C), skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec), ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

V njem je predlagano, da se besedilo 21. člena ZUVRAS (Uradni list RS, št. 69/17, 59/19 in 204/21) spremeni tako, da bi se v prvem odstavku navedlo, da fizičnim ali pravnim osebam, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek, kljub opravljanju te dejavnosti v skladu s končno razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10), razglašeno 29. junija 2017, nudi Republika Slovenija pravno in finančno pomoč ter izplača globe o prekrških in stroške, ki so nastali zaradi opravljanja te dejavnosti. Nadalje se predlaga, da prej navedenim osebam, zoper katere so organi Republike Hrvaške uvedli prekrškovni ali kazenski postopek in jim je bila izrečena globa zaradi opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova, ki so jo plačali ali je bila izterjana, skupaj s stroški postopka o prekršku, Republika Slovenija izplača izrečeni znesek globe, plačani ali izterjani znesek globe in vse materialne stroške postopka o prekršku, ki so pri tem nastali.

V zvezi z navedenim predlogom vlada pojasnjuje, da je Republika Slovenija že po veljavni pravni ureditvi v skladu z 21. členom ZUVRAS dolžna slovenskim ribičem zagotavljati pravno pomoč. V skladu s tem členom Republika Slovenija krije stroške, ki nastanejo v zvezi s pravno pomočjo in s postopki pred organi Republike Hrvaške.

Kazni, ki jih organi Republike Hrvaške izdajajo slovenskim ribičem, so rezultat postopkov organov Republike Hrvaške za aktivnosti slovenskih ribičev v delu morja, ki po arbitražni razsodbi pripada Republiki Sloveniji, in so po mnenju vlade protipravne. Avtomatično poplačilo takšnih kazni s strani Republike Slovenije bi bilo v nasprotju s slovenskim ustavnim redom, saj bi se lahko zaradi takega dejanja štelo, kot da Republika Slovenija s tem priznava pristojnost hrvaških organov izvajati oblastna dejanja na območju Republike Slovenije.

Republika Slovenija je evidentiranje državne meje z Republiko Hrvaško v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča, razglašeno 29. junija 2017, uredila z Zakonom o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 69/17), ki je začel veljati 9. decembra 2017.

Ne glede na navedeno pa je Vlada Republike Slovenije v kontekstu izvajanja pravne pomoči ribičem že pripravila predlog spremembe oziroma dopolnitve 21. člena ZUVRAS, v skladu s katerim bi Republika Slovenija zagotovila tudi sredstva za poplačilo glob oziroma denarnih kazni, če bi organi Republike Hrvaške začeli s postopki prisilne izterjave teh glob ali denarnih kazni. Navedeni predlog spremembe oziroma dopolnitve 21. člena ZUVRAS je v postopku medresorske obravnave na Vladi Republike Slovenije.

Glede na zapisano Vlada Predloga zakona o spremembi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS-C), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, ne podpira.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrščen nov projekt nakupa poslovnih prostorov na Parmovi ulici 53 v Ljubljani

Na odboru je vlada sprejela sklep, da v veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrsti nov projekt, in sicer nakup poslovnih prostorov v šestem nadstropju objekta na naslovu Parmova ulica 53 v Ljubljani.

Z obravnavanim nakupom bodo trajno, z upoštevanjem specifičnih zahtev delovnega procesa, urejeni poslovni prostori za delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja, ki trenutno deluje v prostorih na naslovu Cankarjeva ulica 5 v Ljubljani.

Ministrstvo za javno upravo na podlagi Zakona o državni upravi ter v povezavi z Zakonom o Vladi Republike Slovenije opravlja naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade. Ministrstvo za javno upravo izvaja tudi strategijo umeščanja organov državne uprave v prostore v lasti Republike Slovenije.

Poleg poslovnih površin v skupni površini 742,8 kvadratnih metrov so predmet nakupa tudi parkirna mesta. Predmetna investicija se bo izvajala po terminskem planu in bo trajala osem mesecev, saj je treba poslovne prostore ustrezno prilagoditi za uporabo organa in izvesti ukrepe iz zahtev Urada vlade za varovanje tajnih podatkov in Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Ministrstvo za javno upravo bo pravice porabe za izvedbo projekta št. 3130-24-0009 zagotovilo s prerazporeditvijo iz evidenčnega projekta (šifra NRP 3130-21-0015), iz integralne proračunske postavke Investicije in investicijsko vzdrževanje za potrebe državnih organov.

Vir: Ministrstvo za javno upravo 

Uvrstitev projekta Energijski podatki stavb in podatkovno skladišče v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027

Na odboru za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrsti nov projekt Energijski podatki stavb in podatkovno skladišče.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo od leta 2013 vodi, nadgrajuje in vzdržuje shemo MZIP-EIKS kot sistem zbranih podatkov o energetskih lastnostih stavb v Sloveniji in za podporo energetskega upravljanja stavb javnega sektorja, ki deluje v okviru obstoječe prostorske infrastrukture (GURS podatki). Sistem je vzpostavljen skladno z zahtevami iz direktiv učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) ter predstavlja osnovo in informacijsko jedro za več ukrepov (izdajanje energetskih izkaznic, izdelavo poročil o pregledu klimatskih sistemov, izdelavo poročil o pregledu ogrevalnih sistemov in izpolnjevanju obveznosti skladno z Uredbo o upravljanju stavb javnega sektorja), poleg tega pa nudi vpogled in analizo različnim nivojem dostopa posamezniku. Informacijski sistem je vzpostavljen v povezavi z informacijskim sistemom Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za javno upravo in Geodetsko upravo Republike Slovenije, saj se podatki vežejo na identifikacijske oznake stavb. Delujoča shema MZIP_EIKS je vzpostavljena po vzoru drugih držav, kjer se je izkazalo, da je vzpostavitev organizacijsko in finančno smiselna.

Zaradi nove zakonodaje na področju URE in OVE je treba obstoječo shemo informacijskega sistema vsebinsko nadgraditi ter razviti podporo ukrepom energetske izkaznice, pregledov ogrevanih sistemov in upravljanja z energijo v javnem sektorju (energetsko knjigovodstvo). Hkrati pa je treba urediti tudi sistemsko tehnično podporo vzdrževanju ter funkcionalnosti te infrastrukture ter infromacijski sistem tehnološko nadgraditi v skladu s sodobnimi informacijskimi smernicami Ministrstva za digitalno preobrazbo. 

Namen projekta je nadaljevati zbiranje podatkov o energetskih lastnostih stavb v Sloveniji in energetskega upravljanja stavb javnega sektorja za zagotovitev sistemske podpore doseganju strateških nacionalnih ciljev na področju upravljanja z energijo, povečanja URE in OVE, ozaveščenosti lastnikov, kupcev in uporabnikov stavb ter stanovanj ter na področju varovanja okolja zmanjševati energetske emisije. Za doseganje ciljev iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je pomembno izvajati ukrepe OVE in URE na stavbah, saj stavbe porabijo kar 40 odstotkov končne energije in hkrati predstavljajo velik potencial za nameščanje OVE. Z nadgradnjo sistema se bo izvajalo sistematično zbiranje in analiziranje podatkov za načrtovanje ukrepov, politik in finančnih mehanizmov za doseganje ciljev OVE in URE na stavbah. Cilja projekta sta nadgradnja in vzdrževanje sheme v informacijski bazi Energetskega nadzorno-informacijskega sistema (ENIS) ter vzpostavitev in vzdrževanje podatkovnega skladišča za izdelavo energetskega informacijskega sistema EnergIS.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvrstitev novega projekta Tehnična pomoč, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, posredniško telo v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027

Vlada je sprejela sklep, da v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti nov projekt, številka 1630-24-9999, Tehnična pomoč, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, posredniško telo.

Projekt tehnične pomoči je namenjen podpori učinkovitemu izvajanju projektov v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Z ustrezno usposobljenimi kadri na državnem in predvsem regionalnem nivoju, ki bodo vključeni v izvajanje aktivnosti, bo vzpostavljen učinkovit in operativen sistem izvajanja vseh ciljev politik in prednostnih nalog, v katere je vključeno Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi posredniškega telesa. 

Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj kot posredniškemu telesu bo za obdobje 2021–2027 predvidoma dodeljeno v 2.002.300,00 EUR sredstev tehnične pomoči.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov 2024–2027 – Vzpostavitev kompostne sheme Kamenica, Kosovo

Na seji odbora za gospodarstvo je bil sprejet tudi predlog uvrstitve novega projekta z nazivom Vzpostavitev kompostne sheme Kamenica, Kosovov veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027.

Sistem ravnanja z odpadki velja za enega najresnejših okoljskih problemov na Kosovu, predvsem v premalo financiranih obrobnih občinah, kot je občina Kamenica. Namen projekta je z vzpostavitvijo krožne sheme ravnanja z biološkimi odpadki postaviti temelje za integrirano ravnanje z odpadki v občini Kamenica. Projekt ima pozitiven učinek na okolje, saj zmanjšuje porabo neobnovljivih virov energije, spodbuja krožnost pri uporabi bioloških odpadkov kot vira in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Kompostarna bo postavljena v središče mesta, kar bo zmanjšalo dolgo pot do odlagališča, z znižanjem stroškov prevoza in goriva za odvoz odpadkov, osveščanjem občanov o pomenu ločevanja odpadkov in z zmanjšanjem škodljivih emisij pa se bo pomembno izboljšala kakovost življenja in blaginja občanov Kamenice. Proračunska sredstva bodo zagotovljena v okviru Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve