Povprečna borzna cena produkta Base za dan vnaprej se spreminja po urah in je določena za 24 ur vnaprej za naslednji dan.

Slovenija na borzi ničesar ne plačuje, na borzi prodajajo in kupujejo trgovci z električno energijo, na slovenski borzi jih je trenutno registriranih 35, večinoma tujih.

Omenjena spletna stran prikazuje povprečno borzno ceno produkta Base za dan vnaprej, ki se spreminja po urah in vsak dan določi za 24 ur vnaprej za naslednji dan. Slovenska cena temelji na slovenskem borznem indeksu SIPXbase in predstavlja povprečno dnevno ceno za posle, sklenjene v urah na slovenskem borznem trgu. Več informacij najdete na spletnih straneh BSP Southpool SBI in na BSP Southpool.

Trg za dan vnaprej ne določa odločilno prodajnih cen za končne odjemalce, te so v veliko večji meri odvisne od dolgoročnih pogodb, ki jih sklepajo proizvajalci, trgovci in dobavitelji. Na dnevni borzi se prodajajo in kupujejo predvsem količine, ki jih ni mogoče predvideti prej kot dan vnaprej, zaradi nepredvidenih sprememb porabe, proizvodnje vremena, temperature, vetra, osončenja.

Povprečne dnevne cene na borzi za namene trgovanja (ne oskrbe!) za dan vnaprej se oblikujejo za vsako borzo (državo/regijo) ločeno in pri tem nastajajo razlike med državami, odvisno od trenutnih razmer, temperatur, vremena, praznikov, hidrologije, zaustavljenih elektrarn, ki se med državami oziroma conami razlikujejo.

Cene na borzi za dan vnaprej zelo nihajo. Večinoma je med najdražjimi Italija, ker zelo veliko uvaža in energija pač teče v smeri višje cene, ne nižje. Velikokrat so cene višje tudi v Jugovzhodni Evropi in Grčiji, pogosto tudi na Poljskem. Slovenija leži zraven Italije, kar je verjetno razlog, da je borzna cena (ne pa končna cena za odjemalce) za dan vnaprej pogosto med višjimi v Evropi. Poudarjamo, da se na tak način za potrebe slovenskih odjemalcev trguje z nepomembnimi količinami energije.

Ceno električne energije v Evropi določata povpraševanje in ponudba na prostem trgu. A ta cena je le del stroška oskrbe z energijo, ki ga plačujejo končni odjemalci. Drugi neizogibni del stroška oskrbe je strošek omrežja, ki je bil za gospodinjstva dolga leta približno enak strošku energije, v zadnjih dveh letih pa delež energije na računu za gospodinjstvo predstavlja že približno polovico računa. Delež stroška omrežnine za industrijo je precej nižji kot pri gospodinjstvih.

Države se razlikujejo v povprečnem letnem strošku za energijo, pa tudi v strošku za omrežnino. Še največje razlike pa so v tretjem delu, ki ga plačujemo za oskrbo z električno energijo, to so davki, prispevki in trošarina. Tako je običajna veleprodajna tržna cena elektrike v Nemčiji nižja od slovenske, a cena oskrbe za končnega odjemalca je v Nemčiji veliko višja kot v Sloveniji, v največji meri zaradi prispevkov.

Struktura maloprodajnih cen električne energije v Sloveniji

Kar se tiče strukture maloprodajnih cen električne energije za končne porabnike, so zadnji uradni podatki za Slovenijo na voljo za 1. četrtletje 2024. Celotno poročilo si lahko ogledate na Portalu Energetika.

Cena za gospodinjske odjemalce

• Postavka cena za dobavo električne energije je v 1. trimesečju 2024 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 108,9 EUR/MWh (brez DDV).
• Cena se je v obdobju enega leta povišala za 6 odstotkov, glede na preteklo četrtletje (2023Q4) pa zvišala za 8 odstotkov (razlog delna regulacija 90-10).

Več informacij o regulaciji cen najdete na Portalu Energetika. 

Cena za negospodinjske odjemalce

• Postavka cene dobave električne energije za povprečnega negospodinjskega odjemalca je v 1. trimesečju 2024 znašala 133,2 EUR/MWh (brez DDV).
• Zaradi padca cen na trgu se je cena v obdobju enega leta znižala za 30 odstotkov, glede na preteklo četrtletje pa znižala za 23 odstotkov.

Mednarodna primerjava cen

Edina relevantna mednarodna primerjava maloprodajnih cen električne energije so uradni podatki mednarodnega statističnega urada Eurostat, kjer so podatki objavljeni na polletni ravni.

Podatki za gospodinjstva in za negospodinjstva so na ogled na strani Eurostat.